Zenitistični koncept barbarogenija kot kritika zahodnoevropske kulture

Povzetek

Članek tematizira podobo balkanskega človeka barbarogenija, kot jo zasnuje eden od osrednjih predstavnikov jugoslovanske avantgarde Ljubomir Micić. Ideji barbara-genija in balkanizacije/barbarizacije Evrope se razvijeta v reviji Zenit, prav tako pa sta zastopani v Micićevi poeziji in prozi (roman Barbarogenij Decivilizator). Podobne sintagme najdemo tudi pri Srečku Kosovelu in akterjih ljubljanske revije Tank. Le-te kažejo na oblikovanje posebne lokalne identitete, ki vzpostavlja tudi nacionalni kontekst njihovega dela. S tem pa pričajo tudi o izvirni misli in umetnostno-zgodovinski specifiki jugoslovanske avantgardne struje, povezane s specifičnimi družbeno-političnimi dogodki v prvih desetletjih 20. stoletja. Funkcija avantgardističnega vračanja k nacionalnim koreninam je sprevračanje hierarhiziranega razmerja do Zahoda z radikalno avtostereotipizacijo. Tako internacionalizacija/kozmopolitskost kot radikalno izpostavljanje nacionalnih karakteristik se kažeta kot strategiji za transgresijo identitet in vzpostavljanje Balkana kot pluralne kulturne identitete s svojo ustvarjalno močjo znotraj jugoslovanske avantgarde.

Ključne besede

jugoslovanska književnost;literarna avantgarda;zenitizem;barbarogenij;imagologija;Evropa;Balkan;kulturna identiteta;Micić;Ljubomir;1895-1971;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2020
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UNG - Univerza v Novi Gorici
UDK:	821.163.09"1921/1926"
COBISS:	38228483
ISSN:	0351-1189
Matična publikacija:	Primerjalna književnost
Št. ogledov:	1829
Št. prenosov:	100
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	The article presents the image of a Balkan man, barbarogenius, as conceived by one of the central representatives of the Yugoslav avant-garde, Ljubomir Micić (1895-1971). The concepts of barbarian-genius and balkanization/barbarization of Europe were developed in the Zenit (1921-1926) journal, and were also represented in Micić's poetry and prose (the novel Barbarogenious Decivilizer). Similar ideas can also be found in the work of Srečko Kosovel (1904-1926) and in the Ljubljana Tank journal (1927). This points to the formation of a specific local identity, which indicates the national context of the Yugoslav avant-garde. In this way, we can track the original thought and art-historical specifics of this avant-garde current, connected with particular socio-political events in the first decades of the twentieth century. Both internationalization/cosmopolitanism and radical exposure of national characteristics can be seen as strategies for the transgression of identities, and for the establishment of the Balkans as a pluralistic cultural identity with its creative power within the Yugoslav avant-garde.
Sekundarne ključne besede:	Yugoslav literature;literary avant-garde;zenitism;imagology;Europe;the Balkans;cultural identity;
URN:	URN:SI:UNG
Vrsta dela (COBISS):	Delo ni kategorizirano
Strani:	str. 139-157
Letnik:	ǂLetn. ǂ43
Zvezek:	ǂšt. ǂ3
Čas izdaje:	nov. 2020
DOI:	10.3986/pkn.v43.i3.08
ID:	12172059