Jezikovna politika v visokem šolstvu na Poljskem, v Sloveniji in Ukrajini

doktorska disertacija

Marija Sotnikova Štravs (Avtor), Maria Wtorkowska (Mentor), Marko Stabej (Komentor)

Povzetek

Družbeno-politični dogodki, ki so konec 80. in na začetku 90. let 20. stoletja pretresli ves slovanski svet, so bistveno vplivali na spremembo jezikovne situacije. Nastanek novih nacionalnih držav je povzročil izgubo vloge t. i. državnih jezikov v okviru nekdanjih večnacionalnih držav (Sovjetska zveza, Jugoslavija) in spremembo statusa nacionalnih jezikov oz. njihov prehod med državne jezike. Posledica tovrstnih premikov je pogojevala spremembo razumevanja vloge standardnih jezikov (Vidovič Muha 2013: 71), kar velja tudi za področje visokega šolstva. Univerza je najvišji cilj narodnega gibanja in vrh narodnega življenja kot ključno izobraževalno, kulturno, gospodarsko in ne nazadnje jezikovno vozlišče, ki s svojim vsestranskim delovanjem ter neposrednimi in posrednimi povratnimi učinki krepi predvsem narodno življenje in narod dela enakopravnega ter konkurenčnega v primerjavi z drugimi narodi - tako v večnacionalni državi kot širše (Kalin Golob et al. 2014: 15). Sodobna problematika visokega šolstva je zapletena. Vprašanje jezika visokega šolstva je po eni strani vpeto v nacionalno jezikovno politiko, po drugi strani v nacionalno politiko visokega šolstva, izobraževalno ter raziskovalno politiko, posledično pa ga določajo pravne norme drugih področij. Vse omenjeno ima tudi mednarodno razsežnost (Kalin Golob et al. 2014: 209). Pričujoča disertacija temelji na teoretičnem in empiričnem pristopu ter se ukvarja z izbranimi vidiki jezikovne politike na področju visokega šolstva v 3 slovanskih državah, na Poljskem, v Sloveniji in Ukrajini, kjer imamo opravka s precej strogo in eksplicitno nacionalno jezikovnopolitično zakonodajo, ki predpisuje obvezno rabo uradnega oz. državnega jezika. Kljub temu pa so na ravni posameznih univerz prisotne različne variante ureditve. Za razumevanje problematike je izredno pomemben zgodovinski ekskurz, zato se bomo ustavili tudi pri zgodovinski dinamiki jezikovnih situacij v Ukrajini, Sloveniji in na Poljskem s posebnim poudarkom na zgodovini visokega šolstva in zgodovini internacionalizacije.

Ključne besede

poljščina;slovenščina;ukrajinščina;slovanski jeziki;jezikovna politika;jezikovna ideologija;certifikacija;visoko šolstvo;Poljska;Slovenija;Ukrajina;doktorske disertacije;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2019
Tipologija:	2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[M. Sotnikova Štravs]
UDK:	811.162.1'272:378(438)(043.3)
COBISS:	70133858
Št. ogledov:	481
Št. prenosov:	88
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Language policy in higher education in Poland, Slovenia and Ukraine
Sekundarni povzetek:	Socio-political events that shook the entire Slavic world at the end of the 80's and at the beginning of the 90's significantly influenced the change in the linguistic situation. The emergence of new national states has led to the loss of the role of t. i. national languages in the former multinational states (Soviet Union, Yugoslavia) and the change in the status of national languages. The consequence of such movements was conditioned by a change in the understanding of the role of standard languages (Vidovič Muha 2013: 71), which also applies to higher education. The university is the highest goal of the national movement and the peak of national life, a key educational, cultural, economic and, last but not least, a linguistic node that, with its all-round operation and direct and indirect reversible effects, strengthens the national life and makes the nation equal and competitive in comparison with other nations - both in the multinational and wider context (Kalin Golob et al. 2014: 15). Modern issues of higher education are complex. The question of the language of higher education is, on the one hand, integrated into the national language policy, while on the other hand, in the field of national higher education policy, education and research policy, and consequently it is determined by the legal norms of other areas. All of this also has an international dimension (Kalin Golob et al. 2014: 209). The present thesis based on a theoretical and empirical approach deals with the selected aspects of language policy in the field of higher education in 3 of the Slavic countries, Poland, Slovenia and Ukraine, where we deal with quite strict and explicit national language policy legislation, which prescribes the obligatory use of an official, national language. Nevertheless, different variants of regulation are present at the level of individual universities. In order to understand the problem, the historical discourse is extremely important, so we will also consider the historical dynamics of language situations in Ukraine, Slovenia and Poland, with a special emphasis on the history of higher education and the history of internationalization.
Vrsta dela (COBISS):	Doktorska disertacija
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Študijski program Humanistika in družboslovje, področje Slavistični študiji
Strani:	208 f.
ID:	12383593