diplomsko delo
Urh Ferlež (Avtor), Katarina Marinčič (Mentor), Miran Hladnik (Mentor)

Povzetek

Diplomsko delo obravnava povezave med Francijo in slovensko književnostjo. Stiki med slovenskim in francoskim narodom so se intenzivneje vzpostavili z ustanovitvijo Ilirskih provinc. Ob koncu 19. stoletja je nekaj slovenskih intelektualcev študiralo v Parizu, njihovo število pa je v 20. stoletju še naraslo. Takrat so Slovenci spoznavali Pariz tudi ob književnosti, saj so pisatelji vanj postavili dogajanje mnogo pripovedi. Uveljavila se je predstava o umetniškem, svetovljanskem in razvratnem Parizu. V nalogi je seznam slovenske proze, ki je izšla med 1850 in 1950, razdeljena je na leposlovje, eseje in razmišljanja o Parizu ter na potopise. Iz vsake skupine je podrobneje analizirano eno literarno delo, njegov zgodovinski kontekst in razlog piščevega bivanja v mestu. Prežihov Voranc je deloval kot agent in je v treh razmišljanjih v Borbi na tujih tleh podal svoj pogled na Francijo, Anton Novačan je mesto obiskal kot študent in vanj umestil dve svoji črtici iz zbirke Samosilnik, Anton Mahnič pa se je po pariških bulvarjih sprehodil kot turist in o tem napisal potopis. Slovenske dežele so bile od druge polovice 19. stoletja deležne precej intenzivnega izseljevanja. Delež slovenskih izseljencev je pristal v Franciji, največ v Loreni, kjer so v okviru društev ohranjali svoje kulturno življenje. Med izseljenci so bili tudi pisatelji, izstopa pa vsestranski umetnik Jean Vodaine (1921-2006), saj je v lorenski vasi ustanovil mednarodno literarno revijo Dire, ki je slovela po razkošni tipografski opremi. Vodaine je bil tudi slikar in pesnik, pomemben je tudi kot prevajalec slovenske poezije. Skupaj s slikarjem Venom Pilonom sta zaslužna za kratko antologijo prevodov slovenske poezije, žal pa jima ni uspelo uresničiti ideje o veliki antologiji. Vodainov pesniški opus predstavlja več kot deset pesniških zbirk, ki so slogovno precej raznolike, blizu pa mu je bilo opevanje Lorene.

Ključne besede

slovenska književnost;slovenska poezija;izseljenska književnost;Francija;Pariz;slovensko-francoski literarni stiki;slovenski izseljenci;prevodi v francoščino;Prežihov Voranc;1893-1950;Novačan;Anton;1887-1951;Mahnič;1850-1920;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik: U. Ferlež]
UDK: 821.163.6.09
COBISS: 60765955 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 537
Št. prenosov: 82
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: France and slovene litterature
Sekundarni povzetek: This thesis discusses the links between France and Slovene literature. Relations between the Slovene and French nations were more firmly established with the foundation of the Illyrian Provinces. Some Slovene intellectuals studied in Paris at the end of the 19th century, and their number increased in the 20th century. At the time, Slovenes were getting to know Paris through literature, as writers set the events of many narratives there. Thus, the perception of Paris as an artistic, cosmopolitan and dissolute city was established. The thesis contains a list of Slovene prose published between the years 1850 and 1950, which is divided into literary fiction, essays and reflections on Paris, and travelogues. One literary work per category is more thoroughly analysed, along with its historical context and the writer's reasons for living in the city. Prežihov Voranc worked as an agent and provided his take on France in three reflections in his work Borba na tujih tleh. Anton Novačan visited the city as a student and set two of his short stories from the collection Samosilnik there. Anton Mahnič strolled along the Parisian boulevards as a tourist and wrote a travelogue about it. From the second half of the 19th century, Slovene lands have experienced quite intense emigration. Some of the Slovene emigrants ended up in France, most of them in Lorraine, where they preserved their cultural life through societies. Writers were also among the emigrants, most significantly the multifaceted artist Jean Vodaine (1921-2006). In a Lorrainian village, he founded the international literary magazine Dire, which was famous for its luxurious typographical design. Vodaine was also a painter and a poet, as well as a prominent translator of Slovene poetry. Along with the painter Veno Pilon, he compiled a short anthology of translated Slovene poetry, but they unfortunately have not managed to realize their idea of a comprehensive anthology. Vodaine's poetic oeuvre consists of more than ten poetry collections that are stylistically fairly diverse, and he would often sing Lorraine's praises.
Sekundarne ključne besede: Slovenian literature;emigrant literature;Slovenian poetry;France;Paris;Slovenian-French literary contact;Slovene emigrants;translations into French;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 1000551
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za romanske jezike in književnosti, Oddelek za slovenistiko
Strani: 76 f.
ID: 12628676
Priporočena dela:
, diplomsko delo
, ni podatka o podnaslovu
, ni podatka o podnaslovu