magistrsko delo
Anja Krajnc (Avtor), Urška Fekonja Peklaj (Mentor)

Povzetek

V magistrskem delu sem raziskovala prožnost družin, ki imajo otroka z motnjo v razvoju oz. s sumom na motnjo v razvoju. Zanimalo me je, ali se starost, izobrazba staršev, število družinskih članov, starost otroka z motnjo v razvoju, prisotnost sorojenca in število sorojencev, čas, ki je pretekel od seznanjenja z diagnozo oz. s težavami, diagnostični status in vrsta težave pomembno povezujejo z družinsko prožnostjo. Ravno tako me je zanimalo ali prihaja do statistično značilnih razlik v družinski prožnosti glede na spol starša in spol otroka z motnjo v razvoju. Zanimalo me je tudi, kateri dejavniki so staršem najbolj pomagali, da so se lažje prilagodili na spremembe po tem, ko so izvedeli za otrokovo diagnozo. V magistrsko delo sem vključila starše otrok z motnjo v razvoju (klinični vzorec), ki so stari od ena do šest let, in starše enako starih otrok, ki nimajo tovrstnih težav (normativni vzorec). Ugotavljala sem, ali med obema skupinama staršev prihaja do statistično značilnih razlik v družinski prožnosti. V klinični vzorec sem vključila 68 staršev, v normativni vzorec pa 113 staršev. V magistrskem delu sem uporabila Lestvico družinske prožnosti (Family Resilience Assessment Scale - FRAS; Tucker Sixbey, 2005). Rezultati so pokazali, da v kliničnem vzorcu prihaja do statistično značilnih razlik med moškimi in ženskami pri uporabi socialnih virov in skupnem dosežku na Lestvici družinske prožnosti. V normativnem vzorcu se starost otroka pomembno povezuje s komunikacijo v družini, število družinskih članov in število sorojencev pa se pomembno povezuje z duhovnostjo družine. Do statistično značilnih razlik prihaja tudi v povezanosti družine glede na vrsto otrokove težave. Rezultati so pokazali, da tako starši kliničnega vzorca kot starši normativnega vzorca poročajo, da so njihove družine prožne, med njimi pa ni statistično značilnih razlik. Raziskava je prva v Sloveniji, v kateri sem raziskovala prožnost družin otrok z motnjo v razvoju.

Ključne besede

družina;osebnostna prožnost;starši;otroci;motnje v razvoju;magistrska dela;Lestvica družinske prožnosti LDP;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [A. Krajnc]
UDK: [316.362.1-056.34](043.2)
COBISS: 71666435 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 341
Št. prenosov: 37
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Resilience of families with children with developmental disabilities
Sekundarni povzetek: In my master's thesis I researched the resilience of families that have a child with a developmental disabilities or with suspected developmental disabilities. I was interested in finding out whether the age, education of the parents, number of family members, age of the child with a developmental disability, whether the child has a sibling, elapsed time since parents find out the diagnosis or child's problems, diagnostic status and the type of problems are associated with family resilience. I was also interested if there are statistical differences in family resilience according to sex of parents and child with developmental disability. I was also interested in factors which helped parents to adapt easily to the changes after they found out about child's diagnosis. I included parents of children with developmental disabilities (clinical sample), who are 1 to 6 years of age and parents of children of the same age who do not have such problems (normative sample). I was interested in statistically significant differences in family resilience between the two groups of parents. I included 68 parents in the clinical sample and 113 parents in the normative sample. I used the Family Resilience Assessment Scale (FRAS; Tucker Sixbey, 2005). The results showed that in a clinical sample, there are statistically significant differences between men and women in the use of social resources and in the overall result of the scale. In the normative sample, the age of child is related to communication in family, the number of family members and number of siblings is related to the spirituality of the family. Statistically significant differences are also in family connection according to type of child's problems. Other correlations and differences are not statistically significant. The results show that parents of both groups report that their families are resilient and there are no statistically significant differences between groups. This research is first in Slovenia in which I researched the resilience of this families.
Sekundarne ključne besede: family;resilience (psychological);parents;children;developmental disabilities;masters theses;Family resilience assessment scale FRAS;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za psihologijo
Strani: 68 str.
ID: 13163766