magistrsko delo
Povzetek
Družine otrok z avtističnimi motnjami se zaradi narave same motnje, diagnostičnih
postopkov in sodelovanja z različnimi strokovnjaki ter institucijami soočajo s paleto
čustev, spremembami v družinski dinamiki, utrujenostjo in stigmo. Izzivi se pri prehodu
posameznika iz otroštva v adolescenco še dodatno spremenijo, kar poleg pričakovanih
sprememb povzroči nove težave, tako za posameznika kot njegovo družino. Sklop
stresorjev, s katerimi se srečujejo te družine, ima tako v različnih obdobjih življenja
različno močan vpliv. Kako uspešno se družina sooča s stresom oz. krizo, preučuje
teorija družinske rezilientnosti, ki se osredotoča predvsem na proces prilagajanja
družine na spremembe.
Z raziskavo smo dobili vpogled v posamezna področja družinske rezilientnosti družin
z otroki in mladnostniki z avtističnimi motnjami. Na ta način smo želeli identificirati
področja, kjer bi bilo te družine potrebno še dodatno podpreti. Raziskati smo želeli tudi,
ali se družinska rezilientnost razlikuje glede na starost otrok, vrsto vzgojno
izobraževalnega programa, sopojavnost motenj in izobrazbo staršev.
V raziskavi je sodelovalo 38 dvostarševskih družin, ki so za diagnozo avtističnih motenj
vedele vsaj 18 mesecev, njihovi otroci oz. mladostniki pa so bili v času raziskave stari
med 6 in 18 let. Za namen raziskave smo prilagodili vprašalnik Family Resilience
Assessment Scale avtorice Sixbey (2005).
Rezultati kažejo, da družine najvišjo rezilientnost izkazujejo na področju osmišljanja
negativnih dogodkov, ki mu sledita področje komunikacije in reševanja problemov ter
področje ohranjanja pozitivnega pogleda. Rahlo nižjo rezilientnost smo prepoznali na
področju družinske povezanosti ter na področju uporabe socialnih in ekonomskih virov,
medtem ko se je za področje z najnižjo rezilientnostjo izkazalo področje duhovnosti,
pri katerem so družine tudi najbolj heterogene. Ugotovili smo tudi, da starost otroka oz.
mladostnika z avtisitčnimi motnjami, vrsta vzgojno izobraževalnega programa,
izobrazba staršev in dejstvo ali so avtistične motnje ene izmed večih motenj ali se
pojavljajo izolirano, ne vplivajo na samooceno rezilientnosti družin. Na podlagi
pridobljenih rezultatov smo oblikovali smernice za strokovne delavce, ki se pri svojem
delu srečujejo z družinami otrok in mladostnikov z avtističnimi motnjami.
Ključne besede
družinska rezilientnost;avtistične motnje;družine otrok z avtizmom;teorija družinskega stresa;Family ressilience assessment scale;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2021 |
Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
Organizacija: |
UL PEF - Pedagoška fakulteta |
Založnik: |
[M. Selak] |
UDK: |
616.896:173(043.2) |
COBISS: |
62014467
|
Št. ogledov: |
283 |
Št. prenosov: |
21 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Family resilience of families of children with autism disorders |
Sekundarni povzetek: |
The nature of disorder, related diagnostic procedures and engagement of different
experts expose families with children with autism spectrum disorders to a wide array
of emotions, changes in family dynamics, exhaustion, and stigma. As an individual
evolves from a child to adolescent, there are additional, new challenges for an
individual and his/her family. A number of stressors that these families face, impact
them differently at different stages of life. Family resilience theory studies how
successfully a family copes with stress or family crisis, primary aim of the studies is the
process of adapting to changes.
The research allowed us to determine the current state of family resilience for families
with children and adolescents with autism spectrum disorders with respect to the
specifics of each autistic disorder. The results of the research should help us identify
specific areas that may require additional support for these families. Another important
aim of research was to determine if family resilience depends on the age of children,
type of education programme, co-occurrence of disorders and the educational
attainment of parents.
Research included 38 two-parent families, who had known about the autism spectrum
disorder diagnosis at least 17 months before, the age of children ranged between 6
and 18. The survey Family Resilience Assessment Scale (Sixbey, 2005), was adapted
to serve the purpose of our research.
The results prove that the area of highest family resilience is making sense of negative
events, followed by the area of communication and problem-solving, and the area of
maintaining positive attitude. The domains of family connectedness and use of social
and economic sources demonstrated slightly lower family resilience, the lowest result
was established for the area of spirituality, which is also the area in which families
displayed the highest level of heterogeneity. It was also established that families’ selfassessment
of the resilience was not influenced by the age of a child or adolescent
with autistic spectrum disorder, type of education programme, co-occurrence of
disorders nor the fact whether autistic disorder is a major or isolated occurrence in
family life. The obtained results served as a base for devising guidelines for socioeducational
staff, who deal with families with children and adolescents with autistic
spectrum disorder. |
Sekundarne ključne besede: |
autism;backward child;avtizem;otrok s posebnimi potrebami; |
Vrsta datoteke: |
application/pdf |
Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Pedagoška fak., Specialna in rehabilitacijska pedagogika, Posebne razvojne in učne težave |
Strani: |
89, [7] str. pril. |
ID: |
12863508 |