transcendentalni empirizem Gillesa Deleuza
Povzetek
S Kantovim kritičnim obratom se je filozofija premaknila od poskusa razumevanja reči na sebi,
do raziskovanja subjektovih spoznavnih zmožnosti, ki omogočajo vznik nekega možnega
objekta v izkustvu. Deleuze kritizira Kanta, saj meni, da je slednji podvrgel izkustvo zakonom
reprezentacije ter omejil svet na spoznavajočega (subjekta), ki ima lahko le dostop do sveta za
sebe in nikoli na sebi. Tako so se različne smeri filozofije po Kantu zatekle k neki obliki
»korelacionističnega« mišljenja, ki temelji na predpostavki, da mišljenje ima samo dostop do
odnosa med subjektom in objektom in nikoli do enega samega od teh članov, ki bi obstajal zase
in ne bi bil podvržen neki vnaprejšnji korelaciji, ki bi bila odgovorna za njegov/njen obstoj v
izkustvu. V tem oziru so tako fenomenologija, kot različne inačice vitalističnega mišljenja, ki
vztrajajo na ideji intencionalnosti ali čuječni povezanosti organizma in okolja, podvrženi kritiki.
Svoj projekt transcendentalnega empirizma Deleuze zasnuje kot poskus mišljenja geneze
dejanskega in ne zgolj možnega izkustva. V tem oziru se mu odpirajo vprašanja mišljenja in
življenja, ki bi bili neodvisni od subjekta, ki misli, ali membrane, ki omogoča vznik nekega
živega sistema. Tako nam bodo filozofija, znanost in umetnost odprle pot izhoda iz
postčloveškega sveta (ki je še vedno prečloveški) k nekemu svetu, ki ni samo
nekorelacionističen, temveč tudi ne-nujen in ne-kontingenten.
Ključne besede
sodobna filozofija;transcendentalni empirizem;virtualno;razlika;diplomska dela;Deleuze;Gilles;1925-1995;Kant;Immanuel;1724-1804;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2021 |
Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
Organizacija: |
UL FF - Filozofska fakulteta |
Založnik: |
[A. Begić] |
UDK: |
165.64(043.2) |
COBISS: |
86655491
|
Št. ogledov: |
203 |
Št. prenosov: |
39 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
From correlationism to the metaphysics of the singular: Gilles Deleuze's transcendental empiricism |
Sekundarni povzetek: |
With Kant’s critical turn, philosophy has moved from trying to grasp the thing-in-itself to
exploring the subject’s cognitive abilities that allow the emergence of some possible object in
experience. Deleuze criticizes Kant for subjecting experience to the laws of representation and
limiting the world to the cognizant (subject), who can only have access to a world for-himself
and never in-itself. Thus, after Kant, different directions of philosophy resorted to some form
of “correlationist" thinking, based on the assumption, that thinking has only access to the
relationship between subject and object and never to a single of these members, which would
exist in-itself and would not be subject to some prior correlation that would be responsible for
its existence in experience. In this respect, both phenomenology and various versions of
vitalistic thinking, that insist on the idea of intentionality or the mindful relation of the organism
to its environment, are subject to criticism. Deleuze conceives his project of transcendental
empiricism as an attempt to think of the genesis of real and not merely possible experience. In
this respect, Deleuze adresses the posibillity of thinking and living, which would be independent
of the thinking subject or the membrane, that allows the emergence of a living system. Thus,
philosophy, science and art will open the way for us to leave the posthuman world (which is
still too human) to a world that is not only non-correlationist, but also non-necessary and non contingent. |
Sekundarne ključne besede: |
modern philosophy;transcendental empiricism;virtual;difference; |
Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo/naloga |
Študijski program: |
1000582 |
Konec prepovedi (OpenAIRE): |
1970-01-01 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za filozofijo |
Strani: |
41 f. |
ID: |
13790046 |