Od korelacionizma do metafizike singularnega

transcendentalni empirizem Gillesa Deleuza

Alena Begić (Avtor), Sebastjan Vörös (Mentor), Aljoša Kravanja (Mentor)

Povzetek

S Kantovim kritičnim obratom se je filozofija premaknila od poskusa razumevanja reči na sebi, do raziskovanja subjektovih spoznavnih zmožnosti, ki omogočajo vznik nekega možnega objekta v izkustvu. Deleuze kritizira Kanta, saj meni, da je slednji podvrgel izkustvo zakonom reprezentacije ter omejil svet na spoznavajočega (subjekta), ki ima lahko le dostop do sveta za sebe in nikoli na sebi. Tako so se različne smeri filozofije po Kantu zatekle k neki obliki »korelacionističnega« mišljenja, ki temelji na predpostavki, da mišljenje ima samo dostop do odnosa med subjektom in objektom in nikoli do enega samega od teh članov, ki bi obstajal zase in ne bi bil podvržen neki vnaprejšnji korelaciji, ki bi bila odgovorna za njegov/njen obstoj v izkustvu. V tem oziru so tako fenomenologija, kot različne inačice vitalističnega mišljenja, ki vztrajajo na ideji intencionalnosti ali čuječni povezanosti organizma in okolja, podvrženi kritiki. Svoj projekt transcendentalnega empirizma Deleuze zasnuje kot poskus mišljenja geneze dejanskega in ne zgolj možnega izkustva. V tem oziru se mu odpirajo vprašanja mišljenja in življenja, ki bi bili neodvisni od subjekta, ki misli, ali membrane, ki omogoča vznik nekega živega sistema. Tako nam bodo filozofija, znanost in umetnost odprle pot izhoda iz postčloveškega sveta (ki je še vedno prečloveški) k nekemu svetu, ki ni samo nekorelacionističen, temveč tudi ne-nujen in ne-kontingenten.

Ključne besede

sodobna filozofija;transcendentalni empirizem;virtualno;razlika;diplomska dela;Deleuze;Gilles;1925-1995;Kant;Immanuel;1724-1804;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2021
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[A. Begić]
UDK:	165.64(043.2)
COBISS:	86655491
Št. ogledov:	203
Št. prenosov:	39
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	From correlationism to the metaphysics of the singular: Gilles Deleuze's transcendental empiricism
Sekundarni povzetek:	With Kant’s critical turn, philosophy has moved from trying to grasp the thing-in-itself to exploring the subject’s cognitive abilities that allow the emergence of some possible object in experience. Deleuze criticizes Kant for subjecting experience to the laws of representation and limiting the world to the cognizant (subject), who can only have access to a world for-himself and never in-itself. Thus, after Kant, different directions of philosophy resorted to some form of “correlationist" thinking, based on the assumption, that thinking has only access to the relationship between subject and object and never to a single of these members, which would exist in-itself and would not be subject to some prior correlation that would be responsible for its existence in experience. In this respect, both phenomenology and various versions of vitalistic thinking, that insist on the idea of intentionality or the mindful relation of the organism to its environment, are subject to criticism. Deleuze conceives his project of transcendental empiricism as an attempt to think of the genesis of real and not merely possible experience. In this respect, Deleuze adresses the posibillity of thinking and living, which would be independent of the thinking subject or the membrane, that allows the emergence of a living system. Thus, philosophy, science and art will open the way for us to leave the posthuman world (which is still too human) to a world that is not only non-correlationist, but also non-necessary and non contingent.
Sekundarne ključne besede:	modern philosophy;transcendental empiricism;virtual;difference;
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Študijski program:	1000582
Konec prepovedi (OpenAIRE):	1970-01-01
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za filozofijo
Strani:	41 f.
ID:	13790046