diplomsko delo
Miha Črešnik (Avtor), Sonja Hlebš (Recenzent), Urška Puh (Mentor), Tjaša Lipovšek (Komentor)

Povzetek

Uvod: V zadnjih letih se vse pogosteje raziskuje uporabnost vadbe z navidezno resničnostjo pri ortopedskih pacientih in za obravnavo bolečinskih stanj. Kronična bolečina v spodnjem delu hrbta zelo pogosto vodi do izogibanja določenim dejavnostim zaradi strahu, da bi te dejavnosti bolečino le še povečale. Predvideva se, da lahko vadba z navidezno resničnostjo zmanjša strah pred bolečino, in sicer preko preusmeritve pacientove pozornosti in večje zanimivosti vadbe. Namen: Pregledati izsledke raziskav o učinkovitosti vadbe z navidezno resničnostjo pri pacientih z bolečino v spodnjem delu hrbta. Metode dela: Randomizirane kontrolirane poskuse smo iskali v podatkovnih zbirkah PubMed, CINAHL in PEDro. Rezultati: V pregled je bilo vključenih sedem raziskav, objavljenih med letoma 2013 in 2021 z ocenami po lestvici PEDro med 5 in 8. Skupno je bilo v raziskavah zajetih 433 preiskovancev s subakutno ali kronično bolečino v spodnjem delu hrbta. V štirih raziskavah so ugotovili, da je vadba z navidezno resničnostjo v primerjavi z obravnavami v kontrolnih skupinah bolj učinkovita pri zmanjševanju intenzivnosti bolečine v spodnjem delu hrbta. V treh raziskavah je bila vadba z navidezno resničnostjo bolj učinkovita tudi za izboljšanje počutja in razpoloženja preiskovancev kot obravnave v kontrolnih skupinah. Zaključek: Vadba z navidezno resničnostjo je učinkovita samostojna ali dopolnilna terapija predvsem za zmanjševanje intenzivnosti bolečine in izboljšanje počutja ter razpoloženja pacientov s subakutno ali kronično bolečino. Za zmanjšanje intenzivnosti bolečine naj se vadba izvaja vsaj štiri tedne s frekvenco vadbe 3–4-krat na teden in posamezno vadbeno enoto, dolgo 30–40 minut. Nakazuje se tudi učinkovitost vadbe pri zmanjševanju potrebe po jemanju protibolečinskih zdravil, izboljšanju izvedbe športnih dejavnosti (tek, skoki) in izboljšanju pacientove samoučinkovitosti pri spopadanju z bolečino. Potrebne so dodatne raziskave z enotnejšimi merilnimi orodji, primerljivimi vadbenimi programi in metodami navidezne resničnosti ter preverjenimi dolgoročnimi učinki.

Ključne besede

diplomska dela;fizioterapija;navidezna resničnost;bolečina v spodnjem delu hrbta;lumbalgija;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL ZF - Zdravstvena fakulteta
Založnik: [M. Črešnik]
UDK: 615.8
COBISS: 91467779 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 281
Št. prenosov: 109
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Effectiveness of virtual reality training in patients with low back pain – literature review
Sekundarni povzetek: Introduction: In recent years, the effectiveness of virtual reality exercise in orthopedic patients and for the treatment of pain conditions has been increasingly researched. Chronic lower back pain often leads to avoiding certain activities for fear that they would increase pain levels. Virtual reality exercise is thought to reduce pain through diverting the patient's attention from pain and making exercise more interesting. Purpose: To review the existing research on the effectiveness of virtual reality exercise in patients with lower back pain. Methods: We searched for research articles in the PubMed, CINAHL and PEDro databases. Results: Based on the criteria, we included seven studies published between 2013 and 2021, with PEDro scores between 5 and 8 and a total of 433 subjects with either subacute or chronic lower back pain. In four studies virtual reality exercise was found to be more effective in reducing the intensity of lower back pain than control treatments. In three studies it was also found to be effective in improving well-being and mood of the subjects. Conclusion: Virtual reality exercise is an effective single or complementary therapy for the reduction of pain intensity and improvement of well-being and mood in patients with subacute or chronic pain. To reduce the intensity of pain, virtual reality exercise should be performed for at least four weeks, with an exercise frequency of 3-4 times a week and an individual session lasting 30-40 minutes. Virtual reality exercise could also be effective in reducing the need for pain medications, improving the performance of certain sports activities (running, jumping), and improving the patients pain self-efficacy. Additional studies with uniform measurement tools, comparable exercise programs, types of virtual reality and evaluation of long-term effects could provide clearer findings about the effectiveness of virtual reality exercise in patients with lower back pain.
Sekundarne ključne besede: diploma theses;physiotherapy;virtual reality;lower back pain;lumbalgia;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 0
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Zdravstvena fak., Oddelek za fizioterapijo
Strani: 30 str.
ID: 14206943