Sekundarni povzetek: |
Namen prispevka:
Časi, ko je vsaka država poznala le svojo kazensko represijo in se izogibala sodelovanju z drugimi državami, so minili. Danes je kazensko sodelovanje v Evropi na izredno visoki ravni in vključuje izročitvene in predajne postopke osumljencev, obdolžencev in obtožencev kaznivih dejanj. Čeprav je mednarodno sodelovanje in poenotenje procesnih predpisov pomembno za pregon kaznivih dejanj, pa obstajajo tudi dileme v zvezi s čezmernim poenotenjem zakonodaje – še posebej to velja, če se zakoni, ki varujejo človekove pravice na višji ravni, prilagodijo na račun »učinkovitega in hitrega« sodelovanja. Namen prispevka je pojasniti zgodovino, sodobne trende in morebitne težave, ki jih izročitveni in predajni postopki predstavljajo za kazensko sodelovanje med državami Srednje in Vzhodne Evrope.
Metode:
Članek je teoretične in praktične narave. Za določitev trendov in težav izročitvenih in predajnih postopkov so uporabljene deduktivna, induktivna in sistematična metoda. Primerjalna metoda se uporablja za primerjanje zakonskih ureditev in pravne prakse med evropskimi državami.
Ugotovitve:
Postopki izročitve so politične narave, medtem ko so postopki predaje bolj pravna oblika sodelovanja. Postopki izročitve so počasni, zapleteni in neučinkoviti, a ponujajo več pravnih jamstev za osumljenca, obdolženca in obtoženca, medtem ko so postopki predaje hitri, učinkoviti ter temeljijo na načelu zaupanja in medsebojnega priznavanja med državami Evropske unije, a nudijo manj pravnih jamstev.
Omejitve/uporabnost raziskave
Ugotovitve v prispevku so uporabne organom pregona in predstavnikom sodne veje oblasti. Prispevek predstavlja dva temeljna pristopa kazenskega sodelovanja med državami Srednje in Vzhodne Evrope. Prav tako opozarja na temeljne dileme, ki jih oba postopka predstavljata današnji pravni praksi in nekatere ugotovitve za njihovo razrešitev.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Odgovorne institucije bi morale upoštevati naše ugotovitve, ko bodo naslednjič dobile prošnjo za izročitev ali predajo osumljenca, obdolženca ali obtoženca kaznivega dejanja. Enako bodo morale ravnati tudi, ko bodo same naslovile tako prošnjo tuji državi. |