magistrsko delo
Marjeta Križnič (Avtor), Helena Smrtnik Vitulić (Mentor)

Povzetek

V magistrskem delu obravnavamo intenzivnost doživljanja čustev in njihovo uravnavanje pri učiteljih razrednega pouka. Osrednji namen magistrskega dela je bil raziskati, kako intenzivno učitelji razrednega pouka pri svojem delu doživljajo posamezna čustva (veselje, ljubezen, ponos, jezo, izčrpanost, brezup), kako pogosto v vsakodnevnih situacijah uporabljajo strategije uravnavanja čustev in ali se pri učiteljih razrednega pouka pogostost uporabe posameznih strategij uravnavanja neprijetnih čustev v vsakodnevnih situacijah povezuje z intenzivnostjo doživljanja izbranih neprijetnih čustev (jezo, izčrpanostjo, brezupom) pri njihovem delu. V teoretičnem delu najprej pojasnimo opredelitev, terminologijo, delitev, funkcije in značilnosti posameznih čustev, ki jih obravnavamo v raziskavi. Nato opredelimo strategije uravnavanja čustev po modelu Grossa in Thompsona (2007), učinkovitost uravnavanja čustev in čustveno zrelost. Sledi poglavje o značilnostih učiteljskega poklica, teoretični del pa zaključimo z opisom čustvovanja ter uravnavanja neprijetnih čustev učitelja. V raziskavi, ki jo opišemo v empiričnem delu, je sodelovalo 114 učiteljev razrednega pouka iz različnih osnovnih šol v Sloveniji. Učitelji so izpolnili spletni anketni vprašalnik o njihovem doživljanju in uravnavanju čustev. Rezultati so pokazali, da učitelji pri svojem delu veselje doživljajo zelo intenzivno, intenzivno doživljajo ponos in ljubezen, zmerno intenzivno doživljajo izčrpanost, manj intenzivno pa doživljajo brezup ter jezo. Učitelji intenzivneje doživljajo prijetna kot neprijetna čustva. Učitelji čustva pogosto uravnavajo s preusmerjanjem pozornosti, prevrednotenjem pomena dogajanja in preoblikovanjem telesnega doživljanja, občasno jih uravnavajo s telesno aktivnostjo, socialno oporo, spremembo situacije, izbiro situacije, prikrivanjem in kognitivnim prevrednotenjem pomembnosti situacije, redkeje jih uravnavajo tako, da se tolažijo s hrano in zelo redko z uporabo psihoaktivnih snovi (npr. tablet). Pri učiteljih se intenzivnost doživljanja jeze pomembno pozitivno povezuje s pogostostjo uporabe strategij, ki vključujejo tolažbo s hrano, socialno oporo, prevrednotenje pomembnosti, prikrivanje, uporabo psihoaktivnih snovi in preoblikovanje doživljanja, negativno pa s strategijo preusmerjanja pozornosti. Pri učiteljih se intenzivnost doživljanja brezupa pomembno pozitivno povezuje s pogostostjo uporabe strategij, ki vključujejo tolažbo s hrano, socialno oporo, prevrednotenje pomembnosti, prikrivanje in preoblikovanje doživljanja, negativno pa s strategijama preusmerjanje pozornosti in prevrednotenje pomena. Pri učiteljih se intenzivnost doživljanja izčrpanosti pomembno pozitivno povezuje s pogostostjo uporabe strategij, ki vključujejo tolažbo s hrano, uporabo psihoaktivnih snovi in preoblikovanje doživljanja. Dobljeni rezultati raziskave omogočajo boljše razumevanje intenzivnosti čustvovanja učiteljev in njihovega uravnavanja, zato učiteljem in drugih strokovnim delavcem lahko pomagajo pri učinkovitejšem uravnavanju čustev in s tem s kakovostnejšim delom z učenci.

Ključne besede

intenzivnost čustev;uravnavanje čustev;strategije uravnavanja čustev;razredni pouk;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik: [M. Križnič]
UDK: 159.942:37.011.3-051(043.2)
COBISS: 108248067 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 2
Št. prenosov: 0
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Intensity of the experience of emotions and their regulation in primary school teachers
Sekundarni povzetek: In our master’s thesis we discuss the intensity of emotion experience and emotion regulation of primary teachers who deal with children from the first two three-year cycles. Our main goal was to examine how intense these teachers experience individual emotions (happiness, love, pride, anger, exhaustion and hopelessness), the frequency of using emotion regulation strategies in everyday situations and whether there are any connections between the frequency of using individual emotion regulation strategies and different levels of intensity of unpleasant emotions experience (anger, exhaustion and hopelessness) for the above-mentioned primary school teachers. The theoretical part first summarizes definition, terminology, classification, functions and characteristics of individual emotions we discuss in our thesis. Secondly, it defines emotion regulation strategies as they were described by Gross and Thompson (2007), the efficiency of emotion regulation and emotional maturity. In the following chapter we outline the characteristics of teaching as a profession. The theoretical part concludes with the description of teachers’ emotions and their regulation of unpleasant emotions. The empirical part describes our study which included 114 elementary teachers from different Slovenian primary schools. Teachers completed an online questionnaire about their emotion experience and emotion regulation. Results show that teachers experience very intense happiness, intense pride and love, exhaustion of moderate intensity and less intensive hopelessness and anger during work. All in all, teachers experience pleasant emotion of higher intensity than unpleasant emotions. They often regulate their emotions with attention deployment, cognitive change of meaning and physiological response modulation. Occasionally, they regulate emotions with physical activation, social support seeking, situation modification, situation selection, suppression and cognitive change of importance. They rarely regulate emotions with comfort eating and hardly ever use substances to regulate emotions (e.g., pills). There is a significant positive correlation between the intensity of teachers’ anger experience and the frequency of using the following emotion regulation strategies: comfort eating, social support seeking, cognitive change of importance, suppression, substance use and experiential change and significant negative connection between the intensity of anger experience and attention deployment strategy. The intensity of teachers’ hopelessness experience is significantly positively correlated with the frequency of following emotion regulation strategies: comfort eating, social support seeking, cognitive change of importance, suppression and experiential change. It is also significantly negatively correlated to the frequency of strategies attention deployment and cognitive change of meaning. Teachers’ exhaustion experience intensity is significantly positively correlated with following strategies: comfort eating, substance use and experiential change. Our findings provide improved understanding of teachers’ emotions and emotion regulation. They can assist teachers and other staff to regulate their emotions more efficiently, which may improve their work quality with pupils.
Sekundarne ključne besede: Osnovnošolsko izobraževanje;Osnovnošolski učitelji;Čustva;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta datoteke: application/pdf
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Pedagoška fak., Poučevanje na razredni stopnji z angleščino
Strani: 67 f.
ID: 15346890