magistrsko delo
Lucija Tušek (Avtor), Vita Poštuvan (Mentor), Meta Lavrič (Mentor)

Povzetek

Obstajajo številni dokazi, da moški niso pripravljeni poiskati strokovne pomoči ob doživljanju duševne stiske. Zgodovinsko gledano, duševno zdravje moških dolgo ni bila tema akademskega raziskovanja in šele v šestdesetih in sedemdesetih letih so feministične raziskovalke začele kritizirati dejstvo, da so ženske pogosteje opredeljene kot duševno motene v primerjavi z moškimi. Kljub temu da moški niso psihološko bolj zdravi v primerjavi z ženskami, se redkeje poslužujejo psihološke pomoči (Courtenay, 2000; Vessey in Howard, 1993). Veliko duševnih bolezni pri moških ostane neodkritih. So očitne, vendar nezdravljene. Raziskave opisujejo številne ovire, s katerimi se soočajo moški, ki doživljajo duševne stiske. Imajo namreč ponotranjeno moško ideologijo, ki pravi, da bi moški morali biti močni, žilavi, neodvisni, kar je vsekakor v nasprotju z iskanjem psihološke pomoči. Cilj magistrskega dela je izvesti sistematični pregled literature in pridobiti odgovor na vprašanje, kakšen je odnos moških do iskanja psihološke pomoči ob doživljanju duševne stiske. Katere so najpomembnejše ovire, ki vplivajo na negativen odnos moških do iskanja psihološke pomoči, in ali lahko s pomočjo teorije načrtovanega vedenja razložimo odnos moških do iskanja psihološke pomoči. Magistrsko delo temelji na pregledu obstoječe literature s področja razlage iskanja psihološke pomoči pri moških, ki doživljajo duševno stisko. Kvalitativne in kvantitativne študije so bile identificirane v dveh elektronskih bazah, in sicer PsyceArticles in PubMed, ki smo jih iskali marca 2020. Po pregledu člankov in na podlagi izključitvenih kriterijev smo v končno analizo sistematičnega pregleda vključili 46 relevantnih člankov. Ugotovili smo, da je tradicionalna ideologija moškosti pomembna ovira, ki vpliva na odnos moških do iskanja psihološke pomoči pri doživljanju duševne stiske. Nadalje smo prepoznali številne spremenljivke, ki posredno vplivajo na negativen odnos. Ob teoriji načrtovanega vedenja smo prepoznali številne teorije, ki skušajo osvetliti in razložiti negativen odnos moških do iskanja psihološke pomoči. Tradicionalna ideologija moškosti pomembno ovira moške pri iskanju psihološke pomoči, kadar se ti soočajo z duševno stisko. Pomembno je bolje spoznati odnos moških do iskanja psihološke pomoči in prepoznati negativne dejavnike, ki dodatno prispevajo k negativnemu odnosu do iskanja pomoči in na podlagi znanih dejstev oblikovati intervencije, ki bodo prispevale k bolj pozitivnemu odnosu moških do iskanja psihološke pomoči.

Ključne besede

magistrska dela;moški;duševno zdravje;odnos do iskanja psihološke pomoči;psihološka pomoč;teorija načrtovanega vedenja;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [L. Tušek]
UDK: 615.851-055.1(043.2)
COBISS: 120629251 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 2
Št. prenosov: 0
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Men and seeking psychological help with mental distress
Sekundarni povzetek: There is ample evidence that men are reluctant to seek professional help when experiencing mental distress. Historically, men's mental health has long been a neglected topic of academic research, and it was only in the 1960s and 1970s that feminist researchers began to criticise the fact that women were more likely to be identified as mentally disturbed compared to men. Despite the fact that men are not psychologically healthier than women, they are less likely to seek psychological help (Courtenay, 2000; Vessey and Howard, 1993). Many mental illnesses in men go undiagnosed. They are evident but untreated. Research describes many of the barriers faced by men experiencing mental distress. They have an internalised masculine ideology that says men should be strong, tough, independent, which is definitely at odds with seeking psychological help. The aim of this paper is to conduct a systematic review of the literature and to answer the question of men's attitudes towards seeking psychological help when experiencing mental distress. What are the most important barriers that influence men's negative attitudes towards seeking psychological help and can we use the theory of planned behaviour to explain men's attitudes towards seeking psychological help. The paper is based on a review of the existing literature in the field of explaining the psychological help-seeking of men experiencing mental distress. Qualitative and quantitative studies were identified in two electronic databases, namely PsyceArticles and PubMed, which were searched in March 2020. After reviewing the articles and based on exclusion criteria, 46 relevant articles were included in the final analysis of the systematic review. We found that traditional masculinity ideology is an important barrier that affects men's attitudes towards seeking psychological help for mental distress. Furthermore, we identified a number of variables that indirectly influence negative attitudes. In addition to the theory of planned behaviour, we have identified a number of theories that attempt to shed light on and explain men's negative attitudes towards seeking psychological help. The traditional ideology of masculinity is a significant barrier to men seeking psychological help when they are facing mental distress. It is important to better understand men's attitudes towards help-seeking, to identify negative factors that further contribute to negative attitudes towards help-seeking, and to design interventions based on what is known that will contribute to more positive attitudes towards seeking psychological help.
Sekundarne ključne besede: master theses;men;mental health;attitude towards seeking psychological help;psychological help;theory of planned behaviour.;Moški;Duševno zdravje;Psihoterapija;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za psihologijo
Strani: 1 spletni vir (1 datoteka PDF (XIII, 102 str.))
ID: 16200289