Vpliv umetne inteligence na prihodnost sojenja

(magistrsko diplomsko delo)

Ana Novinec (Avtor), Aleš Novak (Mentor)

Povzetek

Kakšna je prihodnost sodnih postopkov glede na vse hitrejši tehnološki napredek? Ali je širša mednarodna skupnost oblikovala pravne in etične standarde za uspešno in varno algoritemsko sodno odločanje in v katerih regulativnih dokumentih so zajeti? Kakšne so možne oblike uporabe orodij umetne inteligence v postopkih sodnega odločanja? Ali obstojijo primeri dobrih in slabih praks nadomestitve človeških sodnikov z robotskimi, katere lahko deležniki umetne inteligence uporabijo kot izhodišče za nadaljnji razvoj in uporabo tega tehnološkega orodja v sodnih dvoranah? Na varstvo katerih temeljnih človekovih pravic in svoboščin udeležencev postopka ter pravnih načel bodo vplivali robotski sodniki? Katere so ključne dileme, ki se porajajo ob misli na kibernetsko pravosodje? V magistrskem diplomskem delu podajam odgovore na zgoraj zastavljena vprašanja, ki privedejo do zaključka, da orodja umetne inteligence vsekakor ne bodo zmožna v popolnosti nadomestiti človeških odločevalcev, vendar pa bodo zaradi svojih karakteristik predstavljala še kako dobrodošlo dopolnilo in korekcijo pomanjkljivosti obstoječega načina sodnega odločanja.

Ključne besede

umetna inteligenca;algoritmi;avtomatizacija;sodno odločanje;sodniki;kibernetsko pravosodje;magistrske diplomske naloge;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2022
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL PF - Pravna fakulteta
Založnik:	[A. Novinec]
UDK:	347.962:004.8(043.2)
COBISS:	124545539
Št. ogledov:	58
Št. prenosov:	27
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	ǂThe ǂimpact of artificial intelligence on the future of the trial
Sekundarni povzetek:	What is the future of judicial proceedings in the face of accelerating technological progress? Has the wider international community developed legal and ethical standards for successful and secure algorithmic adjudication, and what regulatory documents cover them? What are the possible applications of AI tools in judicial decision-making processes? Are there examples of good and bad practices of replacing human judges with robotic ones that AI stakeholders can use as a starting point for further development and use of this technological tool in courtrooms? Which fundamental human rights and freedoms of the participants in the proceedings and which legal principles robotic judges will affect? What are the key dilemmas that arise when thinking about cyber justice? In my Master's thesis, I provide answers to the above questions, which lead to the conclusion that AI tools will certainly not be able to fully replace human decision-makers, but their characteristics will make them a welcome complement and correction to the shortcomings of the existing way of judicial decision-making.
Sekundarne ključne besede:	artificial intelligence;algorithms;automation;judicial decision-making;judges;cyber justice;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Študijski program:	0
Konec prepovedi (OpenAIRE):	1970-01-01
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Pravna fak.
Strani:	38 f.
ID:	16626793