Epistemologija škodljivih prepričanj

med spoznavno hibo, argumentacijo in zavajajočo retoriko

Niko Šetar (Avtor), Danilo Šuster (Mentor)

Povzetek

Ta disertacija se ukvarja z mehanizmi širjenja spoznavno škodljivih vsebin v javnem, medijskem in političnem diskurzu s preučitvijo vloge spoznavnih hib, argumentacijskih hib in zavajajoče retorike v teh mehanizmih in procesih. Prvi del disertacije se osredotoča na opredelitev treh različnih vrst hib. Prve izmed teh so spoznavne hibe, ki na splošno konceptualno opredeljene kot nasprotje spoznavnih vrlin. Relevantno podpoglavje pregleda več pristopov k definiciji spoznavnih vrlin in hib kot splošnih pojmov, naravo več razširjenih posameznih hib ter argumentira izbrano opredelitev glede narave in lastnosti spoznavnih hib za namene te disertacije. Sledi podroben pregled teorije argumentacijskih hib in posameznih neformalnih logičnih zmot kot primerov tovrstnih hib ter opredelitev glede pristopa k obravnavi tovrstnih hib v nadaljevanju. Tretje podpoglavje prvega dela vpelje koncept jezikovne hibe kot vrste zavajajočega govora na podlagi kršitev pragmatičnih načel učinkovite konverzacije. Nazadnje zaključni del prvega poglavja utemeljuje osnovne povezave med vsemi tremi vrstami hib. Naslednji štirje deli doktorske disertacije se osredotočajo na štiri vrste spoznavno škodljivih vsebin: teorije zarote, psevdoznanosti, anti-intelektualistična prepričanja in lažne novice kot manifestacijo splošnega pojava tako imenovane "kulture post-resničnosti". Vsak izmed omenjenih odsekov analizira motivacije in spoznavne hibe, prisotne pri akterjih v nastanku spoznavno škodljivih vsebin, se pravi osebah ali skupinah, ki tovrstne vsebine proizvajajo. Sledi analiza argumentacijskih hib, ki jih taisti akterji bodisi nevede zagrešijo bodisi namerno uporabljajo v opisu in utemeljevanju teh vsebin, in pa analiza jezikovnih hib kot retoričnih figur, ki se jih poslužujejo v javnem sporočanju omenjenih vsebin. Šesti in zadnji del disertacije preuči splošne odnose med vsemi tremi vrstami hib pri akterjih v izvoru oz. nastanku spoznavno škodljivih vsebin, nato pa pozornost analize preusmeri na posameznike in skupine, ki tovrstna prepričanja sprejemajo kot resnična. V ta namen preuči različne dejavnike, ki vplivajo na sprejem teh vsebin; na podlagi teh dejavnikov določi spoznavne hibe sprejemnikov ter dejavnike in hibe, ki vplivajo na nadaljnje širjenje relevantnih prepričanj med sprejemniki. Nazadnje poveže in izpostavi najpogostejše kombinacije hib tako akterjev v izvoru kot sprejemnikov, ki pogojujejo mehanizme širjenja in sprejemanja spoznavno škodljivih vsebin.

Ključne besede

disertacije;spoznavne hibe;argumentacija;pragmatika;psevdoznanost;anti-intelektualizem;lažne novice;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2024
Tipologija:	2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:	UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[N. Šetar]
UDK:	165.6/.8(043.3)
COBISS:	210202115
Št. ogledov:	0
Št. prenosov:	1
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Epistemology of harmful content: between epistemic vice, argumentation, and deceiving rhetorics
Sekundarni povzetek:	This thesis concerns itself with the mechanisms of dissemination of epistemically harmful content in public, media, and political discourse by examining the role of epistemic vice, argumentative vice, and deceiving rhetoric within relevant mechanisms and processes. The first part of the dissertation focuses on defining three distinct types of vice. First of the latter are epistemic vices, usually conceptually defined as the opposite of epistemic virtues. The relevant sub-chapter reviews several approaches to more concise definitions of epistemic virtue and vice as concepts, the nature of frequently occurring individual vices, and formulates a selected view of nature and properties of epistemic vices for the purposes of this dissertation. Next section provides a detailed review of argumentative vice theory and individual informal fallacies as examples of such vices, and establishes a conceptual approach towards this type of vice within the upcoming analytical framework. The third subchapter of this first part introduces the idea of "language vice" as a kind of deceitful speech, based on violations of pragmatic principles of efficient conversation. The final part of the first chapter establishes basic relations and connections between the three types of vice. Subsequent four parts of the thesis focus on four types of epistemically harmful content: conspiracy theories, pseudosciences, anti-intellectual stances and fake news as a manifestation of the more general phenomenon of "post-truth culture". Each of these sections analyses the motivations and epistemic vices present in agents involved in origin of epistemically harmful content, i.e., persons or groups that produce such content. This is followed by an analysis of argumentative vice that such agents either unwittingly use or intentionally misuse in describing and justifying this type of content, and an analysis of language vices as rhetorical figures that these agents display in public discourse involving relevant type of content. The sixth and final part of the dissertation examines general relations between all three types of vices present in agents present at the origin of epistemically harmful content, then shifts the focus of analysis onto individual persons or groups that accept harmful beliefs as true beliefs. A variety of factors that influence the acceptance and adoption of such content and beliefs is examined, and used to outline the epistemic vices present in agents that accept and adopt them, as well as factors and vices that influence further dissemination of relevant content or belief among peers. Finally, the most common combinations of vices of both originating agents and those who adopt epistemically harmful content that condition the mechanisms of dissemination and adoption of such content are defined.
Sekundarne ključne besede:	dissertations;epistemic vice;argumentation;pragmatics;pseudoscience;anti-intellectualism;fake news;Filozofija;Kreposti;Napake;Teorije zarot;Epistemologija;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS):	Doktorsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za filozofijo
Strani:	1 spletni vir (1 datoteka PDF (VI, 284 str.))
ID:	23507411