Povzetek

Slovenija kljub manjšim mestom ni izjema pri pojavu mestnih toplotnih otokov. Ob višjih temperaturah zraka je v mestih spremenjena tudi vodna bilanca, oboje skupaj pa vpliva na rastne razmere rastlin. Za Maribor smo od leta 1971 do leta 2020 po treh obdobjih in kot celoto analizirali povprečne dnevne temperature zraka, začetek, konec in dolžino rastne sezone ter termalni čas pri različnih temperaturnih pragovih (0, 5 in 10 C). V celotnem obdobju je bila povprečna letna temperatura zraka 10,9 °C, trend naraščanja je statistično značilen (0,46 °C/10 let). Pri temperaturnem pragu 5 °C se je rastna sezona v povprečju začela 8. marca in končala 20. novembra, trajala je 257 dni. Variabilnost med leti je zelo velika (SD = 21 dni), značilen trend dolžine rastne sezone (1,4 dni/10 let) lahko pripišemo tako zgodnejšemu začetku (4 dni) kot poznejšemu koncu (3 dni). Termalni čas je za vse tri temperaturne pragove največji v zadnjem obdobju (1991–2020), za prag 10 °C pa je bilo relativno povečanje največje. Vplive spremenjenih toplotnih razmer na fenološki razvoj moramo upoštevati pri strategijah prilagajanja na podnebne spremembe.

Ključne besede

rastna sezona;termalni čas;temperatura praga;Maribor;časovne analize;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija: UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
UDK: 551.506.8
COBISS: 120086275 Povezava se bo odprla v novem oknu
Matična publikacija: Primeri prostorskih analiz vplivov podnebnih sprememb
Št. ogledov: 9
Št. prenosov: 0
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Growing season length and thermal time variability in Maribor between 1971-2020
Sekundarni povzetek: t Despite the small size of Slovenian cities, urban heat islands are still common. In addition to higher temperatures, the water balance in cities has also changed, and both together affect the growing conditions of plants. We have analyzed the average daily air temperatures, the beginning, end and length of the growing season and the thermal time at different temperature thresholds (0, 5 and 10°C) in Maribor, from 1971 to 2020, using three and the whole period. Throughout the period, the average annual air temperature was 10.9 °C, and the upward trend is statistically significant (0.46°C/10 years). At a temperature threshold of 5°C, the growing season began, on average, on March 8 and ended on November 20, lasting 257 days. Variability between years is very high (SD = 21 days); the significant growing season length trend (1.4 days/10 years) can be attributed to both the early beginning (4 days) and the later end (3 days). The thermal time for all three temperature thresholds was the highest in the most recent period (1991–2020); for the 10°C threshold, the relative increase was the largest. The effects of changed thermal conditions on phenological development must be considered in climate change adaptation strategies.
Sekundarne ključne besede: growing season;growing degree days;base temperature;Maribor;temporal analyses;
Vrsta dela (COBISS): Članek v reviji
Strani: Str. 49-72
DOI: 10.18690/um.fnm.8.2022.3
ID: 23984445