Eva Lorenčič (Avtor), Mejra Festić (Avtor)

Povzetek

This paper is a contribution to the body of research examining the impact of macroprudential policy instruments on financial stability. The following hypothesis was tested (H1): Macroprudential policy instruments (household borrowing costs; interbank loans as a percentage of total loans; loan to deposit ratio; leverage ratio; and solvency ratio) enhance financial stability, as measured by credit growth, in four southern European economies (Greece, Italy, Portugal and Spain) from Q4 2010 to Q4 2018. The empirical results of this study suggest that, of the investigated macroprudential policy instruments, household borrowing costs, interbank loans as a percentage of total loans and loan to deposit ratio exhibit the predicted impact on credit growth rate. Leverage ratio and solvency ratio do not exhibit the expected impact on the response variable. Moreover, only three out of the five explanatory variables are statistically significant in the model. Consequently, it is not possible to confirm or reject the hypothesis based on the available data and results.

Ključne besede

Ni podatka o ključnih besedah

Podatki

Jezik: Angleški jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija: UM EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
UDK: 336.71:005.334(4-13)
COBISS: 104807939 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 0547-3101
Št. ogledov: 367
Št. prenosov: 13
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: Vpliv instrumentov makroprevidnostne politike na finančno stabilnost v Južni Evropi
Sekundarni povzetek: Pričujoči članek predstavlja prispevek k obstoječim znanstvenim raziskavam na področju učinkov instrumentov makroprevidnostne politike na finančno stabilnost. V članku smo preverili sledečo hipotezo (H1): instrumenti makroprevidnostne politike (stroški izposojanja gospodinjstev; medbančna posojila, izražena kot odstotek vseh posojil; razmerje med posojili in depoziti; stopnja finančnega vzvoda; in stopnja solventnosti) pozitivno prispevajo k finančni stabilnosti, izraženi s stopnjo rasti posojil, v štirih južnoevropskih gospodarstvih (Grčiji, Italiji, Portugalski in Španiji) od zadnjega četrtletja 2010 do zadnjega četrtletja 2018. Naši empirični rezultati kažejo, da imajo trije instrumenti (od preučenih petih instrumentov makroprevidnostne politike) predvideni vpliv na stopnjo rasti posojil. Ti instrumenti so stroški izposojanja gospodinjstev; medbančna posojila, izražena kot odstotek vseh posojil; ter razmerje med posojili in depoziti. Po drugi strani stopnja finančnega vzvoda in stopnja solventnosti nimata pričakovanega vpliva na odvisno spremenljivko. Razen tega so v našem empiričnem modelu le tri od petih pojasnjevalnih spremenljivk statistično značilne. Iz tega sledi, da na podlagi razpoložljivih podatkov in rezultatov ne moremo niti potrditi niti zavrniti postavljene hipoteze (H1).
Sekundarne ključne besede: makroprevidnostna politika;makroprevidnostni instrumenti;sistemsko tveganje;finančna stabilnost;
Vrsta dela (COBISS): Znanstveno delo
Strani: str. 25-34
Letnik: ǂVol. ǂ68
Zvezek: ǂno. ǂ1
Čas izdaje: 2022
DOI: 10.2478/ngoe-2022-0003
ID: 26525599