Protipravno pridobljeni dokazi v luči ustavnih procesnih jamstev

Povzetek

V slovenskem pravnem redu uporaba protipravno pridobljenih dokazov v pravdnem postopku ni normativno urejena, zato so se rešitve razvile v sodni praksi, ki to vprašanje naslavlja skozi prizmo reševanja kolizije ustavnih pravic. Prispevek se osredotoča na pomanjkljivosti ureditve, ki izhajajo iz odločbe Ustavnega sodišča RS kot edine pravne podlage za odločanje o dopustnosti dokazov, pridobljenih s kršitvami ustavno varovanih pravic. Obravnava teoretične vidike presoje dopustnosti protipravno pridobljenih dokazov v kontekstu ustavnih procesnih jamstev ter relevantno sodno prakso, v kateri se te težave odražajo. Posebna pozornost je posvečena pomenu pravice do dokaza, metodološkemu pristopu, ki naj se uporabi pri tehtanju pravic, ter argumentom, na podlagi katerih sodišča utemeljujejo svoje odločitve o dopustnosti dokazov. Prispevek kot najustreznejšo metodo za razreševanje kolizije pravic predlaga metodo praktične konkordance, hkrati pa opozarja na potrebo po poenotenju sodne prakse ob uporabi kriterijev, ki upoštevajo tako pravico stranke do dokaza kot tudi osebnostne pravice nasprotne stranke.

Ključne besede

protipravno pridobljeni dokaz;pravica do dokaza;kolizija pravic;načelo sorazmernosti;praktična konkordanca;pravdni postopek;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2024
Tipologija:	1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:	UM PF - Pravna fakulteta
UDK:	346
COBISS:	181996035
Matična publikacija:	Studia Iuridica Miscellanea
Št. ogledov:	0
Št. prenosov:	2
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Illegally obtained evidence in view of procedural constitutional guarantees
Sekundarni povzetek:	In the Slovenian legal system, the admissibility of illegally obtained evidence is not regulated by normative legal acts. Instead, solutions had to be established through case law, where this issue is being approached through the prism of balancing constitutional rights in conflict. The paper focuses on the shortcomings of the regulation stemming from the decision of the Slovenian Constitutional Court as the sole legal basis for determining the admissibility of evidence obtained in violation of constitutionally protected rights. It examines the theoretical aspects of assessing the admissibility of illegally obtained evidence in the context of procedural constitutional guarantees and relevant case law reflecting these challenges. Special attention is given to the significance of the right to evidence, the methodological approach to balancing rights, and the arguments applied by Slovenian courts when assessing the admissibility of evidence. The author suggests the use of practical concordance as the most appropriate method for resolving the conflicts of rights and highlights the need for the uniform application of criteria that consider both the party's right to evidence and the personal rights of the opposing party.
Sekundarne ključne besede:	illegally obtained evidence;the right to evidence;rights in conflict;the principle of proportionality;practical concordance;civil litigation;
Strani:	Str. 71-96
DOI:	10.18690/um.pf.1.2024.3
ID:	27111676