(diplomsko delo)
Emilija Skenderi (Avtor), Mateja Lorber (Mentor)

Povzetek

Stresen in nezdrav način življenja sodobnega časa prinaša veliko dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi. Možganska kap je zelo nevarno in nujno stanje, posledice so lahko hude in trajne in obsegajo okvare ter zmanjšanje funkcij gibanja, govora, občutenja, izjemno znižajo pa tudi kakovost življenja prizadetega posameznika in njegovih bližnjih. Za številne je v prvem letu celo usodna. V Sloveniji kot tudi v svetu je umrljivost zaradi možganske kapi pri samem vrhu. Uspešnost zdravljenja je v večini primerov odvisna od tega, koliko časa preteče od simptomov do zdravljenja, uspešnost okrevanja pa od kakovosti rehabilitacije. Metode: Raziskava je potekala na osnovi kvantitativne metodologije s pomočjo strukturiranega vprašalnika, ki je vseboval zaprte tipe vprašanj in eno odprto vprašanje. Raziskovalni vzorec je zajemal 20 naključno izbranih bolnikov, članov Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije – Klub Maribor. Rezultati in razprava: Rezultati raziskave so pokazali, da je pri anketirancih zadovoljstvo v življenju po možganski kapi nekoliko upadlo zaradi še zmeraj prisotnih določenih težav, ki pa pri njih povzročajo določeno mero odvisnosti od tuje pomoči pri vsakodnevnih aktivnostih. Ugotovili smo, da so pri večini še zmeraj prisotne težave govora in vida, dobra polovica jih živi z bolečinami, nekaj manj kot polovico pa motijo težave z ravnotežjem. Kar tretjina jih potrebuje pomoč pri izvajanju večine dnevnih aktivnosti. Sklep: Za uspeh ponovne vključitve bolnika po možganski kapi v okolje in življenje so odgovorni tako negovalni kot rehabilitacijski timi, ki morajo delovati interdisciplinarno. V Sloveniji poleg strokovnih timov v institucionalni obravnavi bolnikov po možganski kapi pri rehabilitaciji slednjih pomembno vlogo igrajo tudi društva in združenja, ki delujejo v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva, članom pa nudijo dolgoročno pomoč, tudi po končani osnovni rehabilitaciji.

Ključne besede

možganska kap;dejavniki tveganja;preventiva;težave bolnikov po možganski kapi;rehabilitacija;zdravstvena nega;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UM FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Založnik: [E. Skenderi]
UDK: 616.831-083(043.2)
COBISS: 1975972 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 2912
Št. prenosov: 715
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Problems of stroke patients
Sekundarni povzetek: Stressful an unhealthy lifestyle of modern times is a cradle of risk factors for stroke. Stroke is very dangerous and urgent situation; the consequences can be severe and permanent and include defects and impairment of speech, movement, sensation... The results of stroke extremely reduce quality of life of the affected individuals and their families. In the first year for many, it can even be fatal. In Slovenia as well as in the rest of the world, mortality due to stroke is at the very top. The success of medical treatment in most cases depends on how much time elapses from symptoms to treatment; the recovery success of a stroke patient on the other hand, is an immediate effect of the quality of rehabilitation. Research methodology: The research was based on the quantitative method, using a structural questionnaire with closed ended questions and with one open ended question. The research sample included 20 randomly chosen patients, members of the Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije – Klub Maribor. Results: The results of the research have shown that the respondents' satisfaction in life after stroke slightly declined due to still present particular problems, which cause a certain degree of dependency on others in daily activities. We found that the majority still suffers from speech and vision impairments, more than half of them live with chronic pain, a little less than a half have problems with balance. A third of them need assistance in daily activities. Conclusion: The success of the reintegration of stroke patients in the environment and in the everyday life depends in no small measure on the care and rehabilitation teams who need to work interdisciplinary. In Slovenia, apart from professional teams in the institutional treatment of stroke patients, clubs and patient associations also play a very important role in the rehabilitation of stroke patients. They operate in public interest, especially in the field of health care, providing long-term support to their members, even after concluded basic rehabilitation.
Sekundarne ključne besede: brain stroke;risk factors;prevention;problems of patients after stroke;rehabilitation;medical care;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Fak. za zdravstvene vede
Strani: [VI], 55 f., 6 f. pril.
ID: 8728078