(magistrsko delo)
Jelena Čubra (Avtor), Mateja Lorber (Mentor), Dušan Mekiš (Komentor)

Povzetek

Izhodišče: Možganska kap je eden izmed vodilnih vzrokov smrti vsepovsod po svetu in je tudi najpomembnejši dejavnik pri nastanku trajne telesne in kognitivne oviranosti. Rehabilitacija pacienta in njegovo vključevanje v socialno in družbeno okolje je dolgotrajen proces, ki zahteva veliko truda ter potrpljenja tako pacienta kot njegovih svojcev. Namen raziskave je bil ugotoviti stališča zdravstvenih delavcev o potrebi uvedbe modela edukacije pacientov po preboleli možganski kapi pred odpustom iz bolnišnice. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 100 zdravstvenih delavcev Oddelka za interno medicino v eni izmed regionalnih slovenskih bolnišnic. Pridobljeni podatki so bili obdelani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike s statističnim programom SPSS 21. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni izvajajo edukacije pacientov po preboleli možganski kapi, ampak so le-te pomanjkljive. Večina anketirancev se je strinjala (85 %), da nenehno izobraževanje in usposabljanje pacientov prispeva k boljši obravnavi pacientov ter da je medicinska sestra tista, ki prva prepozna trenutek, kdaj je pacient sposoben in motiviran za učenje (87 %). Le 20 % anketirancev dejavno sodeluje pri sami edukaciji, oceno potreb po izvajanju življenjskih dejavnosti pred odpustom včasih izvaja le 34 % vprašanih. Diskusija in zaključek: Z nenehnim izobraževanjem pacienta in njegovih svojcev, s podajanjem strokovnih informacij za zdrav način življenja in z zagotavljanjem kakovostne zdravstvene obravnave na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti lahko pomembno prispevamo k boljšim izidom in večji kakovosti življenja pacientov po preboleli možganski kapi.

Ključne besede

sekundarna preventiva;dejavniki tveganja;zdravstvena nega;usposabljanje;zdravstvena vzgoja;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Založnik: [J. Čubra]
UDK: 616.831-005.1(043.2)
COBISS: 2480292 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 963
Št. prenosov: 168
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: A proposal model for patient education after a stroke before discharge from hospital
Sekundarni povzetek: Introduction: The stroke is one of the leading causes of death all over the world. It is also the most important factor in the onset of permanent physical and cognitive impairment. Rehabilitation of the patient and integration of the patient into the social and social environment is a lengthy process that requires a lot of effort and patience for both the patient and his relatives. After completing the hospitalization, many questions and problems arise upon returning home. The purpose of the study itself is to introduce a patient education program after suffering a stroke before being discharged from a hospital in order to maintain a quality patient's life in the home environment. Methods: A quantitative methodology was used. A structured survey questionnaire was used as a data collection instrument. The survey included 100 health professionals from the Department of Internal Medicine in one of the regional Slovenian hospitals. The data obtained were processed using descriptive and inferential statistics with the statistical program SPSS 21. Results: The results of the study show that employees are educating patients after having a stroke, but they are inadequate. Most respondents agree (85%) that constant awareness education and training of patients contributes to better treatment of patients, and that the nurse is the first to recognize the moment when the patient is capable and motivated to learn (87.5%). Only 20% of respondents actively participate in the education itself, and only 33.8% of respondents sometimes carry out the evaluation of the needs for life activity activities prior to dismissal. Discussion and conclusion: By continually educating the patient and his relatives, providing professional information for a healthy lifestyle and providing accessible and high-quality healthcare at all levels of healthcare activity, we can significantly contribute to better outcomes and improve the quality of life of patients after having a stroke.
Sekundarne ključne besede: stroke;risk factors;health care;training;health education;Stroke;Health education;Možganska kap;Zdravstvena vzgoja;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Fak. za zdravstvene vede
Strani: V, 45 f., [5] f. pril.
ID: 10979856