Premena odraslih borovih nasadov na Krasu s saditvijo avtohtonih listavcev

Domen Gajšek (Avtor), Kristjan Jarni (Avtor), Andrej Lumbar (Avtor), Robert Brus (Avtor)

Povzetek

Premene zastaranih borovih nasadov v smeri stabilnejših listnatih sestojev so pomemben cilj v mnogih sredozemskih državah in tudi v slovenskem subsredozemskem območju. V okolici Divače smo v čistih nasadih črnega bora osnovali šest raziskovalnih ploskev: tri na bolj produktivnem rastišču in tri na manj. V novembru 2012 so bile zasajene s sadikami avtohtonih listavcev šestih vrst, in sicer navadnega koprivovca (Celtis australis L.), gradna (Quercus petraea (Mattuschka) Liebl.), navadne bukve (Fagus sylvatica L.), divje češnje (Prunus avium L.), navadnega oreha (Juglans regia L.) in gorskega javorja (Acer pseudoplatanus L.). Izkušnje s poskusnih ploskev bodo uporabne za morebitno pogozdovanje večjih površin pri neposrednih premenah in za snovanje imigracijskih jeder, iz katerih bi se posajeni avtohtoni listavci lahko kasneje spontano širili v starajoče se borove nasade. Po prvi rastni sezoni je imela izmed vseh posajenih vrst največji delež preživetja divja češnja (95 %), ki je bila tudi najmanj občutljiva za slabše rastiščne razmere. Vse vrste brez izjeme so imele manjši delež preživetja na manj produktivnem rastišču. Divja češnja in navadni oreh sta imela v primerjavi z drugimi vrstami precejšen višinski prirastek, medtem ko je imela navadna bukev najmanjšega. Čeprav rezultati po samo eni rastni sezoni še ne omogočajo trdnih zaključkov, so vse uporabljene vrste, razen navadne bukve, pokazale dober potencial za premene borovih nasadov na Krasu. Rezultati raziskav tudi kažejo, da je z vnosom listavcev v borove nasade smiselno začeti šele takrat, ko so iglavci že dovolj izboljšali tla.

Ključne besede

nasadi črnega bora;premene gozdov;višinski prirastek;Kras;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2014
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:	Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije
UDK:	63022+63017(497.4Kras)(045)=163.6
COBISS:	3960742
ISSN:	0017-2723
Matična publikacija:	Gozdarski vestnik
Št. ogledov:	1230
Št. prenosov:	246
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Conversion of the mature black pine plantations in the Slovenian Karst by planting native broadleaf tree species
Sekundarni povzetek:	Conversion of the aging black pine plantations into ecologically more stable broadleaf forests is an important goal in many Mediterranean countries as well as in the sub-Mediterranean part of Slovenia. Six experimental plots, split between the more and the less productive site, were established near Divača in southwestern Slovenia in an area of mostly pure black pine stands. In November 2012 they were planted with six native broadleaf species (Celtis australis L., Quercus petraea (Mattuschka) Liebl., Fagus sylvatica L., Prunus avium L., Juglans regia L. and Acer pseudoplatanus L.). Experience gained from the test plantations will be useful for the potential large-scale forest conversion as well as for forming small initial nuclei from which the introduced broadleaf species could later naturally spread into the aging, partly decomposed pine plantations. Of all planted species P. avium had the highest survival rate (95 %) and was least susceptible to poor field conditions after the first growing season. Without exception, all species showed lower survival rate on the less productive site. Unlike other species, P. avium and J. regia seedlings had considerable height increment, while F. sylvatica had the lowest one. Although the results after only one growing season are insufficient to draw firm conclusions, all tested species except F. sylvatica showed promising potential for future conversion of mature pine stands in the Slovenian Karst. We can conclude that the introduction of broadleaves into pine plantations should not begin until conifers have already considerably improved soil conditions.
URN:	URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS):	Znanstveno delo
Strani:	str. 355-364
Letnik:	ǂLetn. ǂ72
Zvezek:	ǂšt. ǂ9
Čas izdaje:	2014
ID:	9103466