Zgradba in razrast hrastovega mladja v sestojih črnega bora na Krasu

magistrsko delo - 2. stopnja

Matija Piščanc (Avtor), Jurij Diaci (Mentor)

Povzetek

V magistrskem delu smo raziskovali razširjenost in strukturo naravnega pomladka pod sestoji črnega bora na Krasu s poudarkom na hrastih. V štirih sestojnih oblikah (sklenjen sestoj, vrzelast sestoj, rob vrzeli in vrzel) smo v vsako postavili po dve raziskovalni ploskvi za proučevanje sestojnih znakov in v njih skupaj 6 sistematično razporejenih zeliščnih ploskvic in 12 hrastovih ploskvic, ki jih je določala navzočnost hrastov. Ocena gostote mladja hrasta je na zeliščnih ploskvicah znašala 0,24 osebka na m2. Hrast je slabo preraščal v višje višinske razrede, njegova konkurenta sta bila uspešnejša. Raziskava nakazuje določeno razvojno prednost hrasta v bolj odprtih delih sestojev, vendar je bil v vrzelih vseeno redek in slabše vitalnosti. Vse vrste so bile sorazmerno dobre razrasti. Pri obnovi velja hrast pospeševati z dodajanjem svetlobe, vendar naj bo dodajanje postopno. Hrastovemu mladju je potrebno pomagati s primernimi gojitvenimi in varstvenimi (prekomerno objedanje rastlinojedi divjadi) ukrepi. Postopoma je treba oblikovati kakovostnejše in odpornejše sestoje hrasta ter avtohtonih plemenitih listavcev.

Ključne besede

črni bor;Kras;obnovitvena ekologija;hrastovo mladje;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2014
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:	[M. Piščanc]
UDK:	63023:63017(Pinus nigra J. F. Arnold)(497.4)(043.2)=163.6
COBISS:	3933606
Št. ogledov:	407
Št. prenosov:	119
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Structure and ramification of oak seedlings in the Austrian pine plantations in the Karst region
Sekundarni povzetek:	In this thesis we investigated the occurrence and structure of the natural regeneration beneath the stands of Austrian black pine in the Karst region, with the emphasis on oaks. In four forms of stand (closed canopy stand, opened stand, canopy gap edge and canopy gap centre) two research plots were placed aimed to study the stand characteristics. At each plot 6 systematically arranged herb subplots were arranged and additionally maximum 12 oak subplots defined by the presence of oaks. The oak seedling density was 0.24 specimen per m2, while the density of oak main competitors flowering ash and hop hornbeam amounted x and y specimens per m2, respectively. Oak was doing worse than both of his competitors in thriving in the higher canopy layers. This study indicates specific developmental superiority of oak in more open parts of stands, although it was found much more rarely in gaps, and it was of inferior vitality. All species had relatively well canopy architecture. In regeneration process oak seedling should be stimulated by the addition of light, but forest canopies should be opened gradually. Oak seedlings need to be favoured with appropriate silvicultural and protective (overconsumption by herbivorous animals) measures. In this way formation of higher quality and more resilient oak stands with native deciduous trees will be achieved.
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Strani:	69 str.
ID:	11564947