diplomsko delo
Rok Batinica (Avtor), Andrej Hozjan (Mentor)

Povzetek

Diplomsko delo z naslovom Vlahi v Liki in Krbavi v zgodnjem novem veku predstavlja kompleksen opis problema Vlahov na Balkanu in v natančno določenih delih hrvaške Vojne krajine. Vlahi še danes predstavljajo svojevrsten etnični in socialno-ekonomski problem na prostoru Balkana. Z njimi so se in se še danes ukvarjajo predvsem evropski znanstveniki: etnologi, etnografi, jezikoslovci, antropologi, pravniki, zgodovinarji idr. Obravnavani so v različnih nacionalnih zgodovinopisjih, sam sem posebej izpostavil hrvaško in srbsko. S prihodom Slovanov in drugih ljudstev na Balkanski polotok so se pričele intenzivnejše migracije, mešanja različnih ljudstev in nastajanje novih socialno-ekonomskih skupin. V času srednjega veka so vpadi osmanskih Turkov pričeli pospeševati migracije tako vlaškega elementa kot tudi drugih. Migracije in mešanje prebivalstva so potekale več stoletij, s tem tudi integracija v različne etnije, kjer je imela močan vpliv predvsem vera. Vlahi so že proti koncu 16. in tekom 17. stoletja na področju Like in Krbave predstavljali večji del takratnega prebivalstva. Od zavzetja tega področja s strani osmanskih Turkov leta 1527 do leta 1689, ko so to ozemlje Habsburžani uspeli pripojiti nazaj k Vojni krajini, do sredine 18. stoletja se je prebivalstvo velikokrat izmenjalo. Na to področje je bilo ob vlaškem elementu s prihodom Turkov naseljenih tudi veliko muslimanov, ki so predstavljali večino prebivalstva v naseljih okoli trdnjav. Po porazu Turkov pred Dunajem leta 1683 in do leta 1689 je bilo tedanje prebivalstvo iz Like in Krbave v večini izgnano, področje pa opuščeno. Vendar se je kmalu začelo ponovno naseljevanje, predvsem z Vlahi. Muslimani so skoraj popolnoma izginili. Tisti, ki so ostali, so sprejeli katoliško, redkeje tudi pravoslavno veroizpoved. Nekaj je bilo Hrvatov, Bunjevcev in ostalih. Popis prebivalstva Like in Krbave iz leta 1712 potrjuje, da je bilo vlaškega elementa na tem področju največ in da se je do takrat že popolnoma udomačil. Nacionalno se je tekom stoletij predvsem zaradi vpliva vere asimiliral, preko pravoslavja v srbsko in preko katolištva v hrvaško etnijo. Tako je danes beseda, pomen oziroma ime Vlah iz spomina tamkajšnjih prebivalcev skoraj popolnoma zbledel.

Ključne besede

diplomska dela;zgodovina;Vlahi;migracije;Lika;Krbava;Vojna krajina;Habsburžani;pravoslavna vera;katoliška vera;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Izvor: Maribor
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [R. Batinica]
UDK: 93/94(043.2)
COBISS: 19362824 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 4154
Št. prenosov: 236
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: VLACHS IN LIKA AND KRBAVA IN THE EARLY MODERN AGE
Sekundarni povzetek: The graduation thesis Vlachs in Lika and Krbava in the Early Modern Age presents the complex description of the Vlachs problem in the Balkans and in some of the specially defined parts of Croatian military frontier Vojna krajina. The Vlachs still represent the unique ethnic and social-economic problem in the Balkans. They were and still are studied by mostly European scientist, such as ethnologists, ethnographer, linguists, anthropologists, jurists, historians and others. Vlachs are discussed in different national historiographies; however, this diploma thesis focuses on Croatian and Serbian historiographies. Intensive migrations, blending of different nations and formation of new social-economic groups all started with the arrival of the Slavs and other nations on Balkan Peninsula. In the Middle Ages the migrations of Vlachs and other nations were accelerated by the invasions of the Ottoman Turks. Such migrations and blending of nations continued for several centuries. All that caused the integration in different ethnicities in which the religion had a strong influence. Vlachs represented the majority of population in Lika and Krbava at the end of the 16th and during the 17th century. However, the population in this area often changed. The area was inhabited by Vlachs and after Turkish conquest also by Muslims who represented the majority of population in settlements around fortresses. After the defeat of the Turks before Vienna in 1683 and until 1689 the population of Lika and Krbava was mostly exiled and the area was abandoned. However, the resettlement, especially with the Vlachs, soon began. Muslims almost entirely disappeared or accepted Christianity or Orthodoxy. There were also some Croats, Bunjevacs and others. The census of population in Lika and Krbava from 1712 confirms that the Vlachs prevailed in this area. Through centuries the religion led to the assimilation in Serbian orthodox or Croatian catholic ethnicity. Thus, the word, meaning and name Vlach almost completely faded form the memory of inhabitants of Lika and Krbava.
Sekundarne ključne besede: Vlachs;krajisnik;Balkan;Lika and Krbava;military frontier Vojna krajina;Croatia;Head of Military Frontier in Karlovac;the Hapsburgs;Ottoman Turks;Orthodoxy;Christianity;ethnicity.;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za zgodovino
Strani: 89 f.
Ključne besede (UDK): geography;biography;history;geografija;biografija;zgodovina;history;zgodovina;
ID: 996454