Analiza ženskega podjetništva in podjetniškega podpornega okolja v Sloveniji in na Hrvaškem

magistrsko delo

Violeta Novak (Avtor), Miroslav Rebernik (Mentor), Polona Tominc (Komentor)

Povzetek

Podjetnica oz. podjetnik je osrednja oseba podjetniškega podjema. Veliko ekonomskih teoretikov je poskušalo, ob upoštevanju različnih teorij in pristopov, opredeliti njeno/njegovo vlogo, značilnosti ter družbeni in ekonomski pomen. Začetki preučevanja podjetnika segajo v prvo polovico 18. stoletja, ko je Richard Cantillon v »Eseju o naravi trgovine« ločil podjetnike od managerjev in jim s tem dodelil različno vlogo v ekonomskem življenju in strokovni literaturi. Kljub različnim opredelitvam podjetnika, ki so jih podali številni teoretiki, v ekonomski literaturi ni zaslediti enotne opredelitve, ki bi na edinstven način povezala vsa akumulirana spoznanja s tega področja. Prav tako v ekonomski literaturi ni podane enotne teorije o podjetništvu. Zgodovina ekonomske misli pomni kar nekaj poskusov postavitve teorije o podjetništvu, ki so vodili v oblikovanje različnih modelov in teorij. V okviru magistrske naloge podrobneje predstavljam stališče eklektične teorije podjetništva, ki so jo razvili Verheul, Wennekers, Audretsch in Thurik (2002). Po mojem mnenju je omenjena teorija najprimernejša glede na razlago in obseg podjetništva, ki ga obravnavam v magistrski nalogi. Spremembe v globalnem okolju, ki smo jim bili priča v drugi polovici 20. stoletja, so imele za posledico prestrukturiranje trga dela, globalne ekonomije in nacionalnih ekonomij. To je »proizvedlo« nove trende, ki so se pojavili tudi na področju podjetniškega sektorja. Vse večje vključevanje žensk v podjetništvo je sprožilo interes raziskovalcev za preučevanje fenomena ženskega podjetništva. Ekonomski teoretiki si še vedno niso enotni glede potrebe po obstoju posebne teorije o ženskem podjetništvu. Zato njihova spoznanja o tem področju temeljijo na različnih vejah družbene znanosti. Žensko podjetništvo je področje, ki ima velik potencial za rast in razvoj nacionalne ekonomije. S tega vidika ga je potrebno obravnavati na ustrezen, spodbujajoč način in ustvariti vse potrebne pogoje za kakovostno eksploatacijo; od politično-pravnih in ekonomskih do socio-kulturnih in tehnično-tehnoloških. Tudi podjetniška politika mora biti zasnovana na podjetnicam spodbujajoč način, njen glavni cilj pa bi moral biti povečanje podjetniške aktivnosti žensk. Bistvenega pomena je, da je podjetniška politika zasnovana v skladu s stopnjo razvitosti gospodarstva, njeni ukrepi pa morajo temeljiti na realnih zmožnostih nacionalne ekonomije. V večjem obsegu so se tako kot moški tudi ženske v Sloveniji začele ukvarjati s podjetniško aktivnostjo po osamosvojitvi od Jugoslavije. Tradicionalni pogled na družbo, slabši položaj žensk na družbenem in ekonomskem področju, problem težjega dostopa do potrebnih virov, pomanjkanje samozavesti, znanja in veščin ter odsotnost podpornih mehanizmov, ki bi upoštevali specifične potrebe podjetnic, so le nekateri izmed razlogov značilno manjšega deleža podjetnic od deleža podjetnikov v podjetniški populaciji. Tudi na Hrvaškem so se ženske začele v večjem obsegu vključevati v podjetništvo po razpadu Jugoslavije, ko so, tako kot v Sloveniji, bili ustvarjeni vsi potrebni pravni in tržni pogoji za podjetništvo, tudi žensko. Tudi v hrvaški podjetniški strukturi močno prevladujejo podjetniki. Na osnovi preučevanih podatkov ugotavljamo, da se razlogi, zakaj je temu tako, ne razlikujejo od razlogov manjše udeleženosti podjetnic v podjetniški strukturi Slovenije. Za razliko od Slovenije, kjer se podjetnice odločajo za vstop v podjetništvo predvsem na podlagi prepoznavanja dobre poslovne priložnosti, na Hrvaškem še vedno obstaja razmeroma podoben delež podjetništva zaradi priložnosti in podjetništva zaradi nujnosti. Temeljni motivi, ki vplivajo na odločitev za podjetništvo, se ne razlikujejo med Slovenkami in Hrvaticami. Oboje se za podjetništvo odločajo predvsem zaradi večje neodvisnosti pri delu in povečanja osebnega dohodka. Prav tako ne obstajajo statistično značilne razlike glede temeljnih motivov podjetnic in podjetnikov v Sloveniji

Ključne besede

podjetništvo;podjetnik;ženske;žensko delo;podporno okolje;politika podjetja;primerjalna analiza;Slovenija;Hrvaška;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2011
Izvor:	Maribor
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UM EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Založnik:	[V. Novak]
UDK:	005-055.2
COBISS:	10794012
Št. ogledov:	3262
Št. prenosov:	467
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Analysis of female entrepreneurship and entrepreneurship support environment in Slovenia and Croatia
Sekundarni povzetek:	An entrepreneur is a pivotal person of entrepreneurial venture. Many economic theorists have tried, considering different theories and approaches, to identify the role of an (male or female) entrepreneur, his/her characteristics, social and economic importance. The beginnings of entrepreneur studies date back to the first half of the 18th century, when Richard Cantillon distinguished entrepreneurs from managers in the " Essay on the Nature of Trade in General" and thus assigned them to an appropriate role in economic life and literature. Although there are many different definitions of the entrepreneur, the economic(s) literature does not provide a unanimous definition that would combine all the accumulated knowledge of the field in a unique way. Similar, there is also no unanimous theory of entrepreneurship to be found in the economic(s) literature. In the history of the economics there have been quite a few attempts to establish the theory of entrepreneurship that have led to formation of different models and theories. The master's thesis at hand describes the position of the eclectic theory of entrepreneurship developed by Verheul, Wennekers, Audretsch and Thurik (2002) in more detail. In my opinion, the mentioned theory is the best suited according to the interpretation and scope of entrepreneurship covered in the thesis. Changes in the global environment that we have witnessed in the second half of the 20th century brought about the restructuring of the labour market, global economics and national economies. That »produced« new trends, which appeared also in the entrepreneurship sector. The increasing involvement of women in the entrepreneurship has awakened the interest in studying the phenomenon of female entrepreneurship. Economics theorists and scientists have still not agreed upon the necessity of a special female entrepreneurship theory; their findings are thus based on various branches of social sciences. Female entrepreneurship is an area of entrepreneurship with great potential for growth and development of national economy. From this perspective, it should be dealt with in an appropriate and encouraging manner. For its quality exploitation all the necessary conditions (ranging from the political-legal, economic to socio-cultural and technical-technological) should be created. It is essential that the entrepreneurship policy is designed in accordance with the level of economic development and that its measures are based on realistic capabilities of the national economy. In Slovenia, women started to engage in entrepreneurial activity in a greater extent after gaining independence from Yugoslavia. The traditional view of society, women's disadvantage in the social and economic terms, the problem of difficult access to necessary resources, lack of confidence, knowledge and skills and the absence of support mechanisms that take into account the specific needs of female entrepreneurs are just some of the reasons for significantly smaller share of female entrepreneurs in the entrepreneurship population. Croatian women also began to engage more in the entrepreneurship after the collapse of Yugoslavia, when, similar as in Slovenia, all the necessary legal and market conditions for (female) entrepreneurship have been created. The Croatian entrepreneurs’ structure is also heavily dominated by male entrepreneurs. Research has shown that the reasons for such situation are similar to those that result in a small participation of women entrepreneurs in the corporate structure of Slovenia. Unlike Slovenia, where the female entrepreneurs decide to enter into the world of entrepreneurship primarily on the basis of identifying good business opportunities, in Croatia there is still a relatively equal proportion of opportunity entrepreneurship and necessity entrepreneurship. The essential motives why women become involved in the entrepreneurship do not differ among Slovene and Croatian women. Their decision is driven by the opportunity to achieve greater autonomy at work and increase personal income. A
Sekundarne ključne besede:	entrepreneur;entrepreneurship;female entrepreneurship;entrepreneurship support environment;entrepreneurship policy;Slovenia;Croatia;
URN:	URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fak.
Strani:	151 str.
Ključne besede (UDK):	science and knowledge;organization;computer science;information;documentation;librarianship;institutions;publications;znanost in znanje;organizacije;informacije;dokumentacija;bibliotekarstvo;institucije;publikacije;prolegomena;fundamentals of knowledge and culture;propaedeutics;prolegomena;splošne osnove znanosti in kulture;management;menedžment;
ID:	1015991