Podložniška politična kultura v postkomunističnih družbah

primerjalna študija postjugoslovanskih študentov

Andrej Kirbiš (Avtor), Sergej Flere (Avtor)

Povzetek

V raziskavi so bili na vzorcu študentov družboslovja preučeni nekateri elementi politične kulture v osmih postjugoslovanskih državnih entitetah (N = 2178, M-starost = 19,8 leta, SD = 1,89). Rezultati so pokazali, da so v socioekonomsko manj razvitih okoljih v povprečju bolj prisotni elementi t. i. podložniške politične kulture, ki jo označujejo avtoritarnost, splošni tradicionalizem, zavezanost tradicionalnim spolnim vlogam, državni paternalizem in posplošeno nezaupanje. Izjema od te tendence je bil kazalec ekonomskega egalitarizma, kjer razlike med vzorci niso bile statistično značilne. Avtorji ugotavljajo, da skoraj dve desetletji po razpadu Jugoslavije v njenih naslednicah še vedno ostajajo prisotne nekatere vrednotne razlike, in sklenejo, da proces demokratične konsolidacije v postjugoslovanskih družbah še ni končan, da pa je temu cilju s politično-kulturnega vidika najbliže Slovenija.

Ključne besede

politična kultura;politične vrednote;postkomunizem;demokratizacija;mladina;ne zaključna dela;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2011
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UM FF - Filozofska fakulteta
UDK:	316.334.3:3-057.87(497.1)
COBISS:	30309469
ISSN:	0352-3608
Matična publikacija:	Družboslovne razprave
Št. ogledov:	1427
Št. prenosov:	137
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	The present study examined several measures of political culture among 2,178 social science students (M age = 19.8 years, SD = 1.89) in eight post-Yugoslaventities. The aggregate-level results indicate that socio-economically less developed environments had higher average levels of subject political culture, which is characterised by authoritarianism, general traditionalism, traditional gender role attitudes, state paternalism and general distrust. The only exception from this tendency was the measure of economic egalitarianism, where between-country differences were not significant. The authors demonstrate that, nearly two decades after the dissolution of Yugoslavia, some of the same value differences are still found in its successor territories. They conclude that the process of democratic consolidation is far from over in post-Yugoslav entities and that Slovenia comes closest to achieving that goal in the political-cultural context.
Sekundarne ključne besede:	political culture;political values;postcommunism;democratization;youth;Družbene vede;Politična kultura;Vrednote (filozofija);Postsocializem;Demokratizacija;Mladina;Študenti;Jugoslavija;
URN:	URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS):	Članek v reviji
Strani:	str. 45-66, 128
Letnik:	ǂLetn. ǂ27
Zvezek:	ǂšt. ǂ66
Čas izdaje:	apr. 2011
ID:	10847620