Sekundarni povzetek: |
Zgodovina finančnih trgov nam prikazuje, da se trgi gibajo v ciklih. Dalio (Dalio 2015) je definiral krajši oz. poslovni cikel dolga, ki je sestavljen iz treh faz rasti in dveh faz recesije, in daljši cikel dolga, ki je odvisen od zadolževanja in razdolževanja. Krajši cikel ima amplitudo približno od 5 do 8 let, daljši pa od 75 do 100 let. Zadnji daljši cikel je trajal vse od velike depresije od leta 1929 do finančnega zloma 2008. Zaradi teh pogojev smo si postavili dve ključni vprašanji; ali je bila Velika Recesija predvidljiva, in ali zakaj so nekateri ekonomisti in investitorji uspešno predvideli zlom trga, druge ekonomske avtoritete pa so to spregledale. Alan Greenspan, nekdanji predsednik ameriške centralne banke je izrekel »Našel sem napako, lahko bi videl kaj se bo zgodilo, naredil sem napako«, čeprav je mesece pred zlomom finančne institucije Lehman Brothers dejal, da je »vse v najlepšem redu«. Vzroki za zadnjo veliko krizo so bili kombinacija prezadolževanja, slabega upravljanja tveganja in napihnjenih finančnih balončkov. Kriza se je začela v ZDA vendar se je zaradi globalnega trga hitro razširila na vse konce sveta. Za napovedovanje ekonomskih zlomov se uporabljajo sistemi zgodnjega opozarjanja. To so sistemi, ki spremljajo različne ekonomske indikatorje in izdajo varnostni signal, če zaznajo veliko odstopanje od povprečja v enem od finančnih sektorjev. Glede na signal se delijo varnostni sistemi, ki opozarjajo na bančno krizo, likvidnostno krizo, recesijo ali pa valutno krizo. Christofides, Eicher in Papageorgiou (2015) so ugotovili, da noben sistem zgodnjega opozarjanja ni bil usposobljen za napoved krize, ki se je zgodila leta 2008, saj je bil povod za nastanek te krize finančno inoviranje in prezadolževanje. Rajan (Rajan 2005) je že leta 2005 trdil, da je finančni trg nestabilen in pretvegan zaradi finančnega inoviranja, in da je ideja »Great Moderation« zaslepila racionalnost ekonomistov. Z uporabo načela ciklov Raya Dalia in analizo obrestnih mer, tiskanja primarnega denarja (M0) in državnega deficita lahko določimo cikel v katerem se nahajamo in s tem napovemo, v katero smer se bo ekonomija gibala prihodnje. V empiričnem delu našega diplomskega dela smo analizirali ameriški trg. Ugotovili smo, da je odkar je predsednik ZDA Donald Trump, je kapitalski trg zrastel in postal precenjen za približno 80% (Yastine, n.d.). Dognali smo, da inflacija raste od leta 2015. Tudi obrestne mere so začele rasti od leta 2016 naprej in realni bruto domači proizvod (BDP) je začel padat od leta 2014. Z analizo teh ekonomskih indikatorjev in njeno uporabo v našem sistemu napovedovanja ekonomskih ciklov smo prišli do sklepa, da se trenutno nahajamo v tretji fazi poslovnega cikla. To pomeni, da lahko napovemo naslednji korak, prehod v prvo fazo recesije. Zavedati se je treba, da sistem ne mora napovedati točnega časa kdaj se bo zgodil prehod, tudi ne kako obširne bodo posledice. |