diplomsko delo
Povzetek
Državljanstvo je pravica vsakega posameznika. Glede na to, da gre državljanstvo razumeti kot odnos med posameznikom in državo, je pomembno, da so medsebojne pravice in obveznosti med državo in posameznikom opredeljene v pravnih aktih, da država kot nosilka oblasti in močnejšega položaja ne more samovoljno urejati državljanstva oseb, ki prebivajo na njenem ozemlju. Eden najpomembnejših mednarodnih pravnih aktov, ki celovito ureja vprašanje državljanstva fizičnih oseb, je Evropska konvencija o državljanstvu (v nadaljevanju Konvencija). Sprejeta je bila 6. novembra leta 1997, v veljavo pa je stopila 1. marca leta 2000. Na voljo za podpis je vsem državam članicam Sveta Evrope, kakor tudi vsem ostalim državam, ki niso članice Sveta Evrope, so pa aktivno sodelovale pri njeni sestavi. Konvencija postavlja določene okvirje za vse države podpisnice, v sklopu katerih mora vsaka posamezna država urejati državljanstvo fizičnih oseb, ki živijo na njenem ozemlju, s svojim notranjim pravom, hkrati pa upoštevati bistvene principe in načela, vezana na državljanstvo, ki so splošno sprejeta v mednarodnem pravu. Konvencija je izrednega pomena predvsem z vidika urejanja problematike dvojnega in večkratnega državljanstva, predvsem pri urejanju pravic in obveznosti med državo in posameznikom. Prav tako so pomembna določila Konvencije, ki od držav podpisnic zahtevajo, na kakšen način naj uredijo postopek pridobitve in izgube državljanstva, kakor tudi postopanje države naslednice v primeru državne sukcesije. V tem primeru Konvencija postavlja temeljno pravilo, ki praktično velja za vse postopke povezane z državljanstvom fizičnih oseb, to je prizadevanje držav podpisnic, da zmanjšajo primere statusa oseb brez državljanstva ali apatridije. Tudi Republika Slovenija, čeprav ni podpisnica Konvencije, skladno z njenimi določili spoštuje splošna pravna načela in mednarodno običajno pravo pri urejanju vprašanja državljanstva s svojim notranjim pravom. Tako Zakon o državljanstvu Republike Slovenije ureja vprašanja o pridobivanju in izgubi državljanstva Republike Slovenije in dovoljene primere dvojnega državljanstva v okviru določil same Konvencije, vendar na konkretnejši ravni.
Pomembno je poudariti, da Konvencija ne sme posegati v samo notranjo ureditev državljanstva v posamezni državi, saj bi bilo s tem kršeno načelo suverenosti držav. Njena naloga je le urediti najpomembnejša vprašanja in temeljna načela, povezana z državljanstvom, na podlagi katerih države podpisnice urejajo državljanstvo z lastno zakonodajo.
Ključne besede
državljanstvo;dvojno in večkratno državljanstvo;Evropska konvencija o državljanstvu;državna sukcesija;pridobitev in izguba državljanstva;diskriminacija;status oseb brez državljanstva;diplomska dela;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2017 |
Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
Organizacija: |
UM PF - Pravna fakulteta |
Založnik: |
[E. Gole] |
UDK: |
341.215.4(043.2) |
COBISS: |
5454379
|
Št. ogledov: |
2008 |
Št. prenosov: |
296 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
European convention on nationality |
Sekundarni povzetek: |
Citizenship is the right of each individual and depending that the citizenship presents relation between individual and state, it is important that reciprocal rights and obligations between mentioned subjects are defined in legal acts, so the state as carrier of authority and power, can not arbitrarily regulate citizenship of residents on her territory. One of the most important international legal acts, that deals with citizenship in its entirety, is European Convention on Nationality (in continuation: Convention). It was signed 6 November 1997, and it came into force on 1 March 2000. The Convention is open for signature by the member states of the Council of Europe and the non-member states which have participated in its elaboration. Convention sets a standard for signatory states, as a part of which each state has to regulate citizenship of residents on her territory with her internal law and also take into account fundamental principles related to citizenship that are commonly accepted in international law. Convention means a great value especially from a perspective of dealing with issues concerning dual and multiple citizenship, predominantly by regulating rights and obligations between state and indiviual. Very significant are provisions that stipulate the way of regulating the procedure for the acquisition and loss of nationality, as well as acting of successor state in case of state succession. Convention sets the ground rule, that practically applies to all of procedures connected to citizenship, and that is the strive of signatory states to decrease the cases of status of stateless people or apatridity. The Republic of Slovenia also respects common law principles and international common law in accordance with Convention when it delas with regulating nationality questions with its internal law, even though it is not a signatory state to the Convention. Citizenship of the Republic of Slovenia Act regulates acquisition and loss of citizenship of Republic of Slovenia and allowed cases of dual citizenship congruent with the Convention itself, but on a more concrete level.
It is important to emphasize that the Convention must not intervene in internal regulation of nationality in each state, otherwise it would mean a violation of sovereignty of states. Its purpose is only to regulate the most important questions and fundamental principles connected to nationality, based on which signatory states regulate citizenship with their own legislation. |
Sekundarne ključne besede: |
citizenship;dual and multiple citizenship;European Convention on Nationality;state succession;acquisition and loss of citizenship;discrimination;status of stateless person.; |
URN: |
URN:SI:UM: |
Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo/naloga |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Mariboru, Pravna fak. |
Strani: |
26 f. |
ID: |
10859695 |