Preverjanje in ocenjevanje znanja pri slovenščini v 3., 4. in 5. razredu osnovne šole

magistrsko delo

Katja Bencak (Avtor), Marja Bešter (Mentor)

Povzetek

Notranje vrednotenje znanja je za učitelje večinoma zahtevnejši del poučevanja. Sestavini vrednotenja znanja sta preverjanje in ocenjevanje. Preverjanje znanja je sistematično zbiranje informacij o tem, kako posamezen učenec dosega učne cilje, in povratna informacija za učitelje, učence in starše. Ocenjevanje pa je vrednotenje dosežkov oz. dodeljevanje številčne vrednosti tem dosežkom. Preverjanje in ocenjevanje znanja imata več funkcij, za vse udeležene v šolskem procesu pa svoj pomen. Glede na to, kdaj preverjamo, ločimo diagnostično, sprotno in končno ali sumativno preverjanje. Poseben pomen ima sprotno preverjanje, obvezno pa je tudi končno preverjanje, ki se izvaja pred ocenjevanjem; k temu učitelje zavezuje tudi Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli. Poleg tradicionalnih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja, kot sta npr. pisni preizkus in ustno spraševanje, se v današnji šoli pojavljajo tudi alternativne oblike ocenjevanja. Med njimi je tudi samoocenjevanje, ki ima veliko vlogo pri razvijanju otrokove zmožnosti nadziranja in usmerjanja lastnega učenja. V magistrskem delu smo s pomočjo vprašalnika raziskovali, kaj učitelji 3., 4. in 5. razreda preverjajo in ocenjujejo pri slovenščini in na katere načine, kaj jim je pri ocenjevanju najtežje in kaj bi spremenili. V raziskavo so bili vključeni tudi učenci, da bi lahko preverili (ne)skladnost njihovih odgovorov z odgovori učiteljev. Uporabili smo kvantitativen raziskovalni pristop in deskriptivno raziskovalno metodo. V raziskavo je bilo vključenih 59 učiteljev, ki so v šolskem letu 2016/17 poučevali v 3., 4. ali 5. razredu, in 69 učencev, ki so v istem šolskem letu obiskovali 3., 4. ali 5. razred, iz dolenjske, pomurske in podravske regije. V raziskavi smo ugotovili, da učitelji visoko ocenjujejo svoje poznavanje zakonodaje, da pri slovenščini pogosto še vedno ocenjujejo s pomočjo pisnih preizkusov in ustnih vprašanj ter da jim je pri ocenjevanju težko določati kriterije ocenjevanja (pri pisnem ocenjevanju) in glede na kriterije opredeliti možne rešitve naloge (pri ustnem ocenjevanju). Učitelji pri jezikovnem pouku podelijo nekoliko več ocen kot pri književnem pouku. Pisne preizkuse učitelji pogosteje ocenjujejo pri jezikovnem kot pri književnem pouku, pri slednjem pa pogosteje ocenjujejo govorni nastop. Pisne preizkuse učitelji sestavljajo sami ali s kolegi, nekateri učitelji pa že uporabljajo tudi alternativne načine ocenjevanja znanja – predvsem samoocenjevanje in vzajemno ocenjevanje, kar dokazujejo tudi odgovori učencev. Ugotovili pa smo tudi veliko neskladje med odgovori učencev in učiteljev. Tako učitelji zapisujejo, da ne uporabljajo delnih ocen, medtem ko učenci navajajo, da so bili ocenjeni s pomočjo delnih ocen, učitelji trdijo, da vedno dajejo dodatne naloge po analizi dosežkov učencev na preverjanju znanja, medtem ko učenci poročajo, da se to zgodi le včasih. Na nekaterih področjih pa so si učenci in učitelji enotni. Večina učencev in učiteljev tako na primer ne želi ničesar spremeniti pri slovenščini. S to raziskavo smo želeli osvetliti različna stališča in mnenja učiteljev o več vidikih preverjanja in ocenjevanja ter raziskati tudi mnenja učencev, da bi lahko učenci in učitelji v prihodnosti poiskali skupen jezik glede preverjanja in ocenjevanja znanja.

Ključne besede

učitelji;ustno ocenjevanje;pisno ocenjevanje;alternativni načini ocenjevanja;pisni preizkus;ustno spraševanje;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2017
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik:	[K. Bencak]
UDK:	373.32.016(043.2)
COBISS:	11768649
Št. ogledov:	801
Št. prenosov:	143
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Assessment and evaluation in Slovene in the 3rd, 4th and 5th grade of primary school
Sekundarni povzetek:	For teachers the internal measurement of knowledge is the most complicated part of teaching. The main ingredients of knowledge measurement are assessment and evaluation. Knowledge assessment is systematically collecting information about how a pupil is achieving goals, and a feedback to teachers, pupils and parents. Evaluation is valuating those achievements and giving them a numerical value. Assessment and evaluation have various functions and a different meaning for all the participants, who are included in a schooling process. Depending on when we assess, we differentiate between diagnostic, formative and summative assessment. Formative assessment is very important, but summative assessment is also obligatory. It must be conducted before evaluation as it is stipulated in Slovenian Rule Book of knowledge assessment and evaluation. Besides traditional forms of assessment and evaluation, for instance written test and oral examination, alternative ways of assessment and evaluation are nowadays appearing in our schools. Among one of them is self-assessment, which plays a great role in developing child’s ability to monitor and direct his own learning. In this master thesis we used a questionnaire to find out, what the teachers of 3rd, 4th and 5th grade assess and evaluate in Slovene language classes and in which ways, what they find demanding in assessment and evaluation and what would they like to change. We also included pupils in our research, so that we would be able to compare teachers’ and pupils’ answers. This was done using quantitative research and descriptive research method. We included 59 teachers, who taught in 3rd, 4th or 5th grade in the school year 2016/2017 and 69 pupils who attended 3rd, 4th and 5th grade in the same school year. Both, teachers and students were from regions Dolenjska, Pomurje and Podravje. The results showed that teachers still prefer to use written tests and oral examinations; in written assessment the most demanding for teachers is to determine criteria for written evaluation. The results also indicated that in oral assessment the most demanding for the teachers is to think of possible solutions of the tasks while considering the criteria. Teachers give more grades in linguistic part of Slovene language classes than in literature part of Slovene language classes. Written exams are more commonly used in linguistic part of Slovene language classes and oral presentations are more commonly used in literature part of Slovene language classes. We also discovered that teachers draw up the written exams by themselves or with colleagues. Some teachers are already using alternative forms of evaluation – mostly self-evaluation and peer evaluation. Another thing we discovered was that there is a great discrepancy between teachers’ and pupils’ answers. The teachers claim that they do not use partial grades, meanwhile the pupils’ state teachers used partial grades to evaluate them. The teachers also claim that they always prepare extra tasks after assessing knowledge but the pupils’ state this only happens occasionally. In some areas teachers and pupils have the same views. For example, most teachers and pupils would not like to change anything about the evaluation of Slovene language. With this research we wanted to highlight different views and opinions of teachers about several aspects of assessment and evaluation and also obtain different pupils’ views in order that in the future teachers and pupils may find common ground in assessment and evaluation.
Sekundarne ključne besede:	marking;primary education;ocenjevanje;osnovnošolski pouk;
Vrsta datoteke:	application/pdf
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Pedagoška fak., Poučevanje, Poučevanje na razredni stopnji
Strani:	82 str.
ID:	10869482