(diplomsko delo)
Žele Sabina (Avtor), Barbara Donik (Mentor), Tadej Strojnik (Komentor)

Povzetek

Teoretična izhodišča: Opisali smo globoko možgansko stimulacijo, kdaj in za kaj se uporablja. Pozanimali smo se tudi kako je z globoko možgansko stimulacijo v Sloveniji ter preučili zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri pacientu z globoko možgansko stimulacijo in kakovost življenja. Metodologija: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela, kjer smo uporabili vso razpoložljivo literaturo. Raziskovalni del je temeljil na kvalitativni metodologiji. S pomočjo 11 funkcionalnih vzorcev Marjory Gordon smo sestavili vprašalnik za intervju na podlagi katerega smo postavili negovalne diagnoze. Obravnavali smo enega pacienta z diagnosticirano distonijo, ki ima globoko možgansko stimulacijo. Rezultati: V študiji primera smo prišli do ugotovitev, da je pri pacientu izginila bolečina ampak so se pojavili drugi, novi simptomi. Postavili smo več negovalnih diagnoz. Uporaba programatorja pacientu ne dela težav. Globoka možganska stimulacija pri ustrezni izbiri pacienta vpliva dobro na kakovost življenja. Sklep: Življenje po globoki možganski stimulaciji se spremeni in v večini primerov pozitivno vpliva na kakovost življenja. Ključno vlogo ima medicinska sestra pri poučevanju pacientov in svojcev.

Ključne besede

globoka možganska stimulacija;programator;nevrostimulator;negovalne diagnoze;Marjory Gordon;medicinske sestre;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UM FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Založnik: [S. Žele]
UDK: 616.831-089(043.2)
COBISS: 2389412 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1778
Št. prenosov: 451
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: The quality of life of patients with a deep brain stimulation
Sekundarni povzetek: Theoretical background: We described deep brain stimulation, when it is used and for what. We also enquired how deep brain stimulation is treated in Slovenia, and researched health educational work of a nurse working with a patient with deep brain stimulation and the patient’s quality of life. Methodology: For the theoretical part, we used the descriptive method of work, where we referred to all the available literature. The research part was based on qualitative methodology. With the help of Marjory Gordon's eleven functionary health patterns, we composed a questionnaire for an interview on the basis of which we gave nursing diagnoses. Results: In studying the case we came to conclusions that the patient's pain disappeared, however, other new symptoms appeared. We made several nursing diagnoses. The use of programmer does not present any problems for the patient. Deep brain stimulation increases the quality of life if the patient chosen is suitable. Conclusion: Life after deep brain stimulation changes and in most cases positively affects the quality of life. The nurse plays a crucial role in educating the patients and relatives.
Sekundarne ključne besede: deep brain stimulation;programmer;neurostimulator;nursing diagnosis;Marjory Gordon;nurse;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Fak. za zdravstvene vede
Strani: IV, 31 f., 3 f. pril.
ID: 10891429