magistrsko delo
Sara Šenica (Avtor), Maja Umek (Mentor), Irena Hergan (Komentor)

Povzetek

Priseljeni učenci predstavljajo velik izziv slovenskemu šolstvu in pedagoškim delavcem, ki sodelujejo z njimi. Ohranjanje lastnega jezika, kulture in s tem lastne identitete priseljenih učencev zahteva sposobne učitelje z ogromno znanja in s čustveno ter socialno kompetentnostjo. V magistrskem delu obravnavamo medkulturne razlike in težave, s katerimi se srečujejo učitelji razrednega pouka ob vključevanju učencev priseljencev v svoje oddelke. V teoretičnem delu smo preučili vlogo učitelja pri delu s priseljenimi učenci v razredu in povzeli, kako številni avtorji dojemajo medkulturne kompetence učitelja. Predstavili smo podatke o številu priseljenih otrok v Slovenijo, in sicer od leta 2006 do leta 2015. Podatke smo pridobili s Statističnega urada Republike Slovenije. Zbrani podatki kažejo, da največ otrok prihaja z območja nekdanje Jugoslavije (največ iz Bosne in Hercegovine). Povzeli smo bistvene kulturne značilnosti držav (prebivalstvo, jezik, vera, narodi), iz katerih prihaja v slovenske osnovne šole največ otrok. V raziskavo, ki je predstavljena v empiričnem delu, smo vključili učitelje razrednega pouka, ki imajo v svojem razredu učence priseljence oz. so jih poučevali v preteklih letih. Podatke smo zbrali preko spletnega anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 136 učiteljev. Rezultate smo kvantitativno in kvalitativno obdelali. Ugotovili smo, da učitelji najpogosteje obravnavajo teme o medkulturnih razlikah preko socialnih iger s ciljem sprejemanja drugačnosti in obravnave vsebin, ki jih ponuja učbenik. Pri delu s priseljenimi učenci so učitelji najbolj pozorni na socialno vključenost učencev v oddelek. Po njihovem mnenju je priseljenim učencem pri vključevanju v življenje na šoli najbolj v oporo pomoč sošolcev. Tudi pogovori z razrednikom so zelo pomembna pomoč, saj priseljenim učencem pripomore, da se lažje vključijo v življenje na šoli. Največ učiteljev pri sporazumevanju s starši priseljenih učencev pomoči ne potrebuje. V večini primerov starši govorijo oz. razumejo slovensko, komunicirajo počasi, a se razumejo. Starši priseljenih učencev sodelujejo z učitelji in šolo najpogosteje tako, da se udeležujejo govorilnih ur, roditeljskih in individualnih sestankov. Učitelji pri 40,7 % priseljenih učencih kulturnih razlik ne opazijo. Največ medkulturnih razlik v primerjavi s slovenskimi učenci navajajo na področju prehranskih navad in praznikov. Pri večini priseljenih učencev so učitelji našteli več pomanjkljivosti kot prednosti na različnih razvojnih področjih v primerjavi s slovenskimi učenci. Polovica anketiranih učiteljev si želi dodatno izobraževanje, najmanj kompetentne se počutijo na jezikovnem področju.

Ključne besede

učenci priseljenci;kulturne razlike;medkulturnost;razredni pouk;učitelji;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik: [S. Šenica]
UDK: 373.3(043.2)
COBISS: 11918153 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 830
Št. prenosov: 136
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Immigrant children and intercultural differences at a primary level
Sekundarni povzetek: Immigrant children are a challenge to Slovenian educational system and pedagogical workers who work with them. Preserving their mother tongue, culture and their own identity requires qualified teachers with vast knowledge, emotional and social competence. This master thesis deals with intercultural differences and difficulties which primary school teachers face when integrating immigrant children into their classes. In the theoretical part, we study a teacher's part when working with immigrant children in a classroom, and synopsize how many authors perceive intercultural competences of a teacher. Following, we get acquainted with data on the number of children who immigrated to Slovenia between 2006 and 2015. We have acquired the data from the Statistical Office of the Republic of Slovenia. The data show that the children mostly come from the region of former Yugoslavia (mainly Bosnia and Hercegovina). Following, we sum up crucial cultural characteristics of these countries (population, language, religion, nationalities), from which most children come to Slovenian primary schools. The empirical part introduces a research that was conducted among primary level teachers who currently teach immigrant children or they taught them in the recent years. We have amassed data from an online survey questionnaire which was fully completed by 136 teachers. The data collected were qualitatively and quantitatively analysed. The results have revealed that teachers frequently discuss the topics of intercultural differences through playing social games to embrace the difference and by referring to the contents of the textbook. When working with immigrant children, teachers mostly focus on the social integration of students into their class. According to their opinion, immigrant children gain most from their classmates' assistance when assimilating into the school environment. Similarly, discussion with the class teacher greatly benefits in children's easier assimilation into the school environment. Generally, teachers do not need assistance when conversing with parents of immigrant children. In most cases, parents speak or comprehend Slovene, moreover, they understand it despite their poor communication skills. Parents most frequently liaise with teachers and the school by attending office hours, parental and individual meetings. In 40.7 % of cases of immigrant children, teachers do not notice the cultural difference. In comparison to Slovene students, intercultural differences occur mainly in dietary habits and in celebrating certain holidays. The teachers have stated that many immigrant students perform relatively poorly, compared to Slovene students, their insufficiency is visible in several different development fields. Furthermore, half of the respondents want additional education since they feel least competent in the linguistic fields.
Sekundarne ključne besede: child of foreign national;primary school;otrok druge nacionalnosti;osnovna šola;
Vrsta datoteke: application/pdf
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Pedagoška fak., Poučevanje, Poučevanje na razredni stopnji z angleščino
Strani: 100 str.
ID: 10903868