diplomsko delo
Maja Odlazek (Avtor), Boštjan Lesar (Recenzent), Miha Humar (Mentor), Nejc Thaler (Komentor)

Povzetek

Nezaščiten les na prostem je izpostavljen številnim abiotskim in biotskim dejavnikom razkroja. V raziskavi smo 10 tednov zapored spremljali pojav plesni in gliv modrivk na nezaščitenih vzorcih lesa smreke, jedrovine in beljave rdečega bora ter macesna, ki so bili izpostavljeni v laboratoriju in na prostem na terenskem polju. Namen raziskave je bil ugotoviti odpornost posameznih vrst lesa na glivna obarvanja v prvih tednih po izpostavitvi v razmerah, ugodnih za rast gliv. Pri spremljanju vlažnosti lesa v laboratoriju smo ugotovili, da so se v klimah z relativno zračno vlažnostjo (RZV) 87 % in 100 % najbolj navlažila jedrovina in beljava rdečega bora, na prostem, kjer so bili vzorci izpostavljeni tudi padavinam, se je najbolj navlažila beljava bora, najmanj pa jedrovina rdečega bora. Barva lesa v komorah z višjo RZV se je najbolj spremenila pri smrekovini in beljavi rdečega bora, najmanj pa pri macesnovini. Pri vzorcih na terenskem polju smo največje barvne spremembe določili na beljavi rdečega bora, najmanjše pa pri macesnovini. Pri ocenjevanju glivnega obarvanja, ki smo ga določevali z dvema metodama (SIST EN 152-1 in Pernilla Johansson), smo ne glede na metodo ocenjevanja prišli do primerljivih zaključkov. Pri 87 % RZV najbolj pomodri macesnovina, pri 100 % RZV pa beljava rdečega bora ter smrekovina, najmanj pa je pomodrela jedrovina rdečega bora. Pri vzorcih, izpostavljenih na prostem, je najbolj pomodrela beljava rdečega bora, najmanj pa jedrovina bora, ki se je po naši hipotezi res izkazala za bolj odporno in estetsko primernejšo lesno vrsto za uporabo na prostem kot macesnovina.

Ključne besede

les;odpornost;vlažnost lesa;glive modrivke;glive plesni;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik: [M. Odlazek]
UDK: 630*844.4
COBISS: 2815625 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1040
Št. prenosov: 218
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Performance of selected softwood species against staining and blue staining
Sekundarni povzetek: Unprotected wood outdoors is exposed to a number of biotic and abiotic factors of decomposition. In this study we observed the occurrence of mold and staining-fungi on unprotected wood specimens of spruce (Picea abies), Scots pine (Pinus sylvestris) heartwood and sapwood and European larch (Larix decidua) heartwood, which were exposed in the laboratory and outdoors. The purpose of the research was to determine the resistance of individual types of wood on fungal staining. Monitoring of wood moisture content (MC) in the laboratory showed that relative humidity (RH) of 87 % and 100 % resulted in the highest MC of Scots pine, heartwood and sapwood, but outdoors, where were the samples were exposed also to rain, Scots pine sapwood reached the highest MC, and Scots pine heartwood the lowest one. The colour of the wood in the climate with higher humidity has changed the most on spruce wood and sapwood of Scots pine, and the least on European larch heartwood. The specimens in the field test showed the largest colour changes on sapwood of Scots pine and the smallest on the European larch. In the assessment of colour change by fungi, which we determined with two methods (SIST EN 152-1 and Pernilla Johansson), we came to comparable conclusions, regardless of the method used. RH of 87% caused the highest staining rate on European larch, but at RH of 100 % on the sapwood of Scots pine and spruce. The lowest staining rates were determined on Scots pine heartwood, regardless of the RH. Outdoor exposure caused the most staining on Scots pine sapwood and the least on the heartwood of Scots pine, which was in accordance with our hypothesis, which proved that is heartwood of Scots pine is more resistant and aesthetically pleasing for outdoor use than European larch.
Sekundarne ključne besede: wood;durability;wood moisture;blue-stain fungi;staining fungi;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 0
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Oddelek za lesarstvo
Strani: X, 33 f.
ID: 10910354