magistrsko delo
Maja Orehek (Avtor), Matic Kavčič (Recenzent), Valentina Hlebec (Mentor), Nejc Mekiš (Komentor)

Povzetek

Uvod: Žrelni refleks je moteč dejavnik pri intraoralnem slikanju zob. Seveda pa sta tako pojav kot stopnja odvisna od več dejavnikov. Radiološki inženir ima pri tem veliko vlogo, saj z različnimi metodami žrelni refleks lahko prepreči, ali pa vsaj omili. Namen: Želeli smo ugotoviti, kako spol, področja slikanja ter izkušnje radiološkega inženirja vplivajo na pojav žrelnega refleksa. Poleg slednjih primerjav pa smo želeli ugotoviti, kakšne tehnike radiološki inženirji uporabljajo za omilitev žrelnega refleksa in primerjati tehnike omiljenja glede na delovne izkušnje radioloških inženirjev. Metode dela: Pri magistrskem delu smo uporabili kombinacijo ankete in strukturiranega opazovanja. Anketo je v časovnem okvirju treh mesecev izpolnjevalo pet radioloških inženirjev iz štirih zdravstvenih domov. V anketo so vpisovali svoja opazovanja in odgovorili na dva vprašanja odprtega tipa. Podatke smo nato obdelali s statističnim programom SPSS. Rezultati: Žrelni refleks se je pojavil pri 61 pacientih od skupno 2761 slikanih pacientov, od tega v transkaninem področju pri 55 pacientih, v interkaninem področju pa pri 6 pacientih. Pri kočnikih zgornje čeljusti je do žrelnega refleksa prišlo pri 23 pacientih, v ostalih področjih pa pri 38 pacientih. Spol na pojav žrelnega refleksa ne vpliva. Izmed vseh slikanih pacientov se je žrelni refleks pojavil pri 2,2 % pacientov, tako pri moških kot pri ženskah. Od pacientov, pri katerih se žrelni refleks pojavi, se le-ta pojavi v področju kočnikov zgornje čeljusti pri 39,3 % moških in 36,4 % žensk. Radiološka inženirja z delovnimi izkušnjami do treh let sta skupno poslikala 670 pacientov; žrelni refleks se je pojavil pri 29 pacientih. Radiološki inženirji z več kot tremi leti delovnih izkušnj so skupno poslikali 2059 pacientov; pri njih se je žrelni refleks pojavil pri 32 pacientih. Najpogostejša metoda omiljenja žrelnega refleksa pri anketiranih radioloških inženirjih je bilo navodilo pacientom, naj spremenijo način dihanja. Ta metoda je najpogostejša ne glede na delovne izkušnje anketiranih radioloških inženirjev. Razprava in zaključek: Glede na rezultate je potrebna posebna pazljivost radioloških inženirjev pri slikanju področij, občutljivih za nastanek žrelnega refleksa. Potrebno bi bilo omogočiti, da radiološki inženirji tekom raznih izobraževanjih spoznajo več tehnik omilitve žrelnega refleksa.

Ključne besede

magistrska dela;radiološka tehnologija;rentgensko slikanje zob;izkušnje radioloških inženirjev;tehnike dihanja;kočniki zgornje čeljusti;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL ZF - Zdravstvena fakulteta
Založnik: [M. Orehek]
UDK: 616-07
COBISS: 5343339 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1342
Št. prenosov: 390
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Gagging severity in intraoral radiography
Sekundarni povzetek: Introduction: Pharyngeal reflex is an irritating factor at intraoral dental imaging. Of course this phenomenon and its degree depends on several factors. A radiographer has a great role to play in this, as various methods can prevent, or at least alleviate, the pharyngeal reflex. Purpose: We wanted to determine the influence of gender, areas of imaging and experiences of a radiographer on the occurrence of the pharyngeal reflex. In addition, we wanted to find out, which techniques radiographers use to alleviate the pharyngeal reflex, and compare the mitigation techniques according to the work experiences of radiographers. Methods: In this master's thesis, a combination of a survey and structured observation was used. The survey was carried out by five radiographers from four health centers during a three-month time frame. They recorded their observations and answered two open-type questions. The data has then been processed with the SPSS statistical program. Results: Pharyngeal reflex occurred at 61 patients of 2761 total; 55 of which felt the reflex in transcanine and 6 in intercanine region. During the imaging of the upper molars region, pharyngeal reflex appeared at 23 patients. Imaging of other areas resulted in pharyngeal reflex at 38 patients. Gender did not affect the phenomenon of pharyngeal reflex. Of all the patients, whose teeth were imaged intraorally, the pharyngeal reflex appeared at 2.2 % in both sexes. Of those, the pharyngeal reflex in the area of the upper molars occurred at 39,3 % of males and at 36,4 % of females. Radiographers with up to three years of work experience imaged a total of 670 patients; the pharyngeal reflex occurred at 29 patients. Meanwhile, the radiographers with more than three years of work experience reported the pharyngeal reflex occurring at 32 patients, out of 2059 total. The most common method of alleviating pharyngeal reflex by all participating radiographers, regardless of the amount of their respective work experience, is to instruct the patients to soothe their breathing. Discussion and conclusion: According to the results, special attention should be paid by the radiographers when imaging sensitive areas. Knowledge about the techniques of alleviating the pharyngeal reflex should be made more accessible, perhaps even included in related conferences and seminars.
Sekundarne ključne besede: master's theses;radiologic technology;X-ray dental imaging;experience of radiographers;breathing techniques;upper mollars;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Zdravstvena fak., Oddelek za radiološko tehnologijo
Strani: 37 str., [15] str. pril.
ID: 10910791