Govorna blokada v sodobnem romanu

študija primerov

Dušan Dovč (Avtor), Alojzija Zupan Sosič (Mentor)

Povzetek

Diplomska naloga obravnava vlogo in pomen govora kot retorične strategije v teoriji pripovedi in razmerje med pripovedjo in govorom. Osredotoča se na specifično situacijo govora v romanu, in sicer na trenutek, ko se govor kot ubeseditveni način blokira. Predmet analize je šest sodobnih slovenskih romanov, v katerih je govor povečan ali pomemben za pripoved. Prekinjeni govorni položaji v romanih kažejo na razmerja moči med literarnimi govorci (Berta Bojetu, Filio ni doma), vzpostavljajo prostor intime in prehajajo iz polja izrekanja v polje zaznavanja (Marko Sosič, Balerina, Balerina), oblikujejo notranji svet pripovedovalke (Stanka Hrastelj, Igranje), so s pomočjo rabe jezika v funkciji karakterizacije literarnih oseb (Goran Vojnović, Čefurji raus!), vzpostavljajo refleksijo naracije (Brina Svit, Con Brio) in prispevajo k deavtomatizaciji pripovedi (Maruša Krese, Da me je strah?).

Ključne besede

slovenska književnost;roman;sodobni slovenski roman;govorni položaji;fiktivni dialog;govorna blokada;konverzacija;diplomsko delo;Bojetu;Berta;1946-1997;"Filio ni doma";Sosič;Marko;1958-;"Balerina, balerina";Hrastelj;Stanka;1975-;"Igranje";Vonović;Goran;1980-;"Čefurji raus!";Švigelj-Merat;Brina;1954-;"Con brio";Krese;Maruša;1947-2013;"Da me je strah?";

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2016
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[D. Dovč]
UDK:	821.163.6.09-31"1990/2012"
COBISS:	62131810
Št. ogledov:	866
Št. prenosov:	516
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	The diploma thesis discusses the role and meaning of speech as a rhetorical strategy within the theory of narrative and analyses the correlation between narration and speech. The thesis is focused on a specific situation of speech in the novel, i.e. on the moment when speech is interrupted or blocked. Six contemporary Slovene novels, which show an increase in the share of speech or its significance for narration, were analysed. The interruptions of speech in the novels demonstrate the power relations amongst literary characters (Berta Bojetu, Filio ni doma), establish the space of intimacy and migrate from the field of utterance to perception (Marko Sosič, Balerina, Balerina), shape the interior of the narrator (Stanka Hrastelj, Igranje), function as a means of characterization of literary characters through language (Goran Vojnović, Čefurji raus!), reflect on narration (Brina Svit, Con Brio) and contribute to the deautomatization of narration (Maruša Krese, Da me je strah?).
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za slovenistiko
Strani:	59f.
ID:	10915016