(magistrsko diplomsko delo)
Povzetek
Množični nadzor je v zadnjih letih postal sredstvo za doseganje varnostnih in drugih interesov držav. Kljub temu pa je obseg tega nadzora presenetil celotno mednarodno skupnost. Množični nadzor sem v magistrskem diplomskem delu razdelila na zunanji in notranji, pri tem pa je zunanji množični nadzor v svojem bistvu oblika vohunjenja med državami. Teorija ponuja tri različne poglede na mednarodnopravno ureditev vohunjenja: teorijo o prepovedi vohunjenja v mednarodnem pravu, teorijo o zakonitosti vohunjenja v mednarodnem pravu ter teorijo o posebnem mednarodnopravnem statusu vohunjenja po analogiji z zadevo SS Lotus. Del diplomske naloge je posvečen tudi vprašanju uporabljivosti obstoječih pravil mednarodnega prava na praksi množičnega nadzora in temu, ali je kibernetski prostor sploh regulirano območje. Mnenja avtorjev o tem, ali vohunjenje krši državno suverenost in prepoved intervencije so deljena, prav tako pa se o tem vprašanju še ni izreko nobeno mednarodno sodišče. Zelo pomembno vprašanje v tem delu je, ali zunanji množični nadzor držav krši človekove pravice, varovane v mednarodnih pogodbah. Tudi na to vprašanje mednarodna sodna praksa še ni podala enoznačnega odgovora, teorija pa se vedno bolj približuje stališču, da pomeni nadzorovanje komunikacij tudi čez državne meje poseg v pravico do zasebnosti.
Ključne besede
mednarodno pravo;množični nadzor;vohunjenje v mednarodnem pravu;kibernetski prostor;človekove pravice;državna suverenost;prepoved intervencije;magistrske diplomske naloge;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2018 |
Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
Organizacija: |
UL PF - Pravna fakulteta |
Založnik: |
[E. P. Končan] |
UDK: |
341:355.404.5(043.2) |
COBISS: |
15991889
|
Št. ogledov: |
1010 |
Št. prenosov: |
366 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Legality of mass surveillance conducted by states under international law |
Sekundarni povzetek: |
In recent years, mass surveillance has become an important mean to achieve security and other interests of states. Nonetheless, the scope of this surveillance surprised the entire international community. In the master thesis, I divided mass surveillance into the foreign and domestic, with foreign mass surveillance it, in its essence, a form of espionage between states. The theory offers three different views on regulation of espionage under international law: theory of the prohibition of espionage in international law, theory of legality of espionage in international law, and the theory of a special legal status of espionage by analogy with the case of SS Lotus. Part of this master thesis is also dedicated to the question of applicability of existing rules of international law to the practice of mass surveillance, and whether the cyberspace is a legally regulated space at all. The opinions of the cited authors on whether spying violates state sovereignty and prohibition of intervention differ, and there is no practice of international courts on this issue. A very important question in this master thesis is whether the foreign mass surveillance of states violates human rights protected in international conventions. Also, international judicial practice has not yet given uniform answer to this question, while the theory is increasingly of the view that the surveillance of communications that crosses national borders interferes with the right to privacy. |
Sekundarne ključne besede: |
international law;mass surveillance;espionage in international law;cyberspace;human rights;state sovereignty;prohibition of intervention; |
Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
Študijski program: |
0 |
Konec prepovedi (OpenAIRE): |
1970-01-01 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Pravna fak. |
Strani: |
42 f. |
ID: |
10915312 |