magistrsko delo
Ajda Lovec (Avtor), Vanesa Matajc (Mentor), Janez Bogataj (Komentor)

Povzetek

Namen magistrske naloge je predstavitev simbolike kruha v literarnih in polliterarnih besedilih slovenskih avtorjev. Obravnavana dela govorijo o obdobju med prvo svetovno vojno in posledično omogočajo vpogled v čas vsesplošnega pomanjkanja živil. Med glavnimi jedili je bil kruh, ki ima hkrati v slovenskem kulturnem izročilu posebno mesto in predstavlja vrednoto na splošno. Če primerjamo odnos človeka do kruha v vojnem obdobju z današnjo blaginjo, vidimo izjemno spremembo odnosa do te vsakdanje dobrine. Analizirali smo poglede slovenskega prebivalstva in vojakov ter predstavili simboliko kruha v naslednjih spominskih delih: Na krvavih poljanah Ivana Matičiča, Zapiski vojaka (1914-1921) Leopolda Vadnjala in Dnevnik (1914-1920) Frana Milčinskega. Literarna dela, v katerih analiziramo motiviko kruha, so: Pomladni dan Cirila Kosmača, Gadje gnezdo Vladimirja Levstika in Doberdob Prežihovega Voranca. Kruh postane med slovenskimi prebivalci simbolika preživetja, dostojanstva in je povezan tudi s krščanskim duhovnim izročilom. Kmečki kruh izraža simbol domačih krajev in spominov na dom, medtem ko je bel kruh simbol obilja in družbenega položaja. Za vojaka je v prvi svetovni vojni pšenični kruh predstavljal zaklad, a vojni kruh imenovan komis, simbol lakote, pomanjkanja in bolezni. Potica je značilna praznična jed, ki je pravzaprav praznični kruh in simbol obilja ter predstavlja pomoč pri dvigovanju morale ob praznikih med prvo svetovno vojno.

Ključne besede

slovenska književnost;avtobiografska literatura;prva svetovna vojna;literarni motivi;kruh;Milčinski, Fran;Vadnjal, Leopold;Matičič, Ivan;Prežihov Voranc;Kosmač, Ciril;Levstik, Vladimir;magistrska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [A. Lovec]
UDK: 821.163.6.09:94(4)"1914/1918"
COBISS: 65159522 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 839
Št. prenosov: 502
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni povzetek: The aim of this graduate thesis is to present the symbolism of bread in fiction and non-fiction works of Slovene authors. The books depict events that happened douring World War I which give us some insight into a time when food was scarce. One of the most important foods back then was bread which holds an important place in Slovene cultural heritage and is considered to be an important Slovenian value in general. If we analyse peoples' relationship to bread during the war and compare it with the way bread is treated today, in a society of abundance, a great change can be seen. In the thesis, the opinions of Slovene population and the soldiers perspectives of bread are dealt with; moreover, the symbolism of bread is presented in the following memoirs: Na krvavih poljanah by Ivan Matičič, Zapiski vojaka (1914-1921) by Leopold Vadnjal and Dnevnik (1914-1920) by Fran Milčinski. Other prose works in which the motive of bread is analysed are: Pomladni dan by Ciril Kosmač, Gadje gnezdo by Vladimir Levstik and Doberdob by Prežihov Voranc. Among Slovenes, bread is the symbol of survival, and dignity, and is deeply connected to the Christian tradition. Farmer's bread is a symbol of the villages the caracters in the works call home, and the memories of these places they hold dear, while white bread is associated with wealth. Soldiers in World War I considered wheat bread to be a treasure, while the military bread called komis was symbol of hunger, shortage and sickness. Potica is a traditional holiday bread, and represents abundance; it helped lift people's spirit in the mist of the raging war.
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo
Strani: 57 f.
ID: 10918152