(magistrsko delo)
Aljaž Hribar (Avtor), Matjaž Ambrož (Mentor)

Povzetek

Utemeljitev odgovornosti je ključni del obrazložitve sodbe, v tem delu namreč sodišče pove, na kakšen način vrednoti krivdo storilca. Da lahko govorimo o malomarnosti, mora sodišče najprej utemeljiti ravnanje, ker je kršitev dolžnostnega ravnanja predpogoj odgovornosti za malomarnost. V večini obravnavanih sodb utemeljitev subjektivnega kriterija dolžnostnega ravnanja in malomarnosti nista ločeni, v čimer se kaže dvojna narava malomarnosti, kot del krivde in del ravnanja. Predvsem v sodbah, kjer je obdolženemu očitana zavestna malomarnost, je videti, da je zavest bolj ali manj ustvarjena umetno in da je je zavest v teh primerih težavno utemeljiti, in lahko rečemo, da zavest obdolženega nastane v glavi sodnika, na katerega v veliki meri vpliva teža prepovedane posledice. V teh primerih sodišča nepravilno ocenjujejo zavest in tam, kjer je jasna nezavestna malomarnost, ustvarjajo zavestno. Sodišča zavest izpeljejo tudi iz zavedanja dolžnostnega ravnanja, pri tem pa to zavedanje nima povezave z zavestjo o prepovedani posledici, kar je ena izmed težav, če sodišče ne loči med ravnanjem in krivdo. Pri nezavestni malomarnosti se pojavijo tudi druge težave, predvsem v vrednotenju storilca in njegovih sposobnosti, česa bi se moral in mogel zavedati.

Ključne besede

kazensko pravo;malomarnost;utemeljitev malomarnosti;zavestna malomarnost;nezavestna malomarnost;kršitev dolžnostnega ravnanja;magistrske diplomske naloge;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL PF - Pravna fakulteta
Založnik: [A. Hribar]
UDK: 343(043.2)
COBISS: 16063825 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1302
Št. prenosov: 419
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: The justification of criminal accountability for negligence in Slovenian courts cases
Sekundarni povzetek: The justification of accountability is a key part of any trial, as it is here that the court presents its findings of guilt or innocence. In order to consider negligence, the court must first justify the defendant’s actions, as the violation of duty-bound action is a prerequisite for the responsibility for negligence. In the majority of the cases we will discuss, the justification of the subjective criteria of duty-bound action and negligence are indistinguishable, which demonstrates the two-sided nature of negligence: as part of guilt and as part of the action. In cases dealing with severe consequences conscious negligence is typically attributed to the defendant by the prosecutor without any true basis in physical evidence. In these cases, the court wrongly attributes conscious negligence despite the absence of the conscious aspect. The attribution is often made on the basis s that the defendant was aware of the violation of the duty-bound action; however, in most cases, the defendant is not aware of the prohibited consequence, which can become an issue if the court does not distinguish between action and guilt. Various problems arise in the case of unconscious negligence, especially regarding the evaluation of the defendant and their abilities, what they could and should have been aware of.
Sekundarne ključne besede: negligence;justification of negligence;duty-bound action;conscious negligence;unconscious negligence;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Pravna fak.
Strani: 54 f.
ID: 10919121