Sekundarni povzetek: |
Na avtocestni povezavi Slivnica – Hajdina v bližini Maribora je bil na testnem pilotu izveden standardni dinamični obremenilni preizkus. Poleg ustaljenega postopka izvedbe preiskave je bila dodatno testirana na novo razvita tehnologija monitoringa namenjena spremljanju deformacij znotraj težko dostopnih betonskih konstrukcijskih elementov, še posebej pilotov in drugih vrst globokih temeljev. V testni pilot je bilo zato dodatno vgrajenih devet posebej izdelanih senzorjev za meritve specifičnih deformacij, ki so bili razporejeni na enakomernih razdaljah dveh metrov vzdolž osi pilota. Z omenjenimi senzorji smo v testnem pilotu spremljali deformacijsko stanje v betonu pilota med samim preizkusom ter na osnovi izmerjenih rezultatov ocenili normalne napetosti vzdolž osi pilota in trenje vzdolž plašča pilota ter normalne napetosti pod nogo pilota.
Med preizkusom je bilo izvedenih sedem udarcev s prostopadno utežjo določene mase, pri čemer je bila utež spuščena z različnih višin. Pri vsakem od sedmih obtežnih primerov so bile med drugim izmerjene tudi specifične deformacije vzdolž celotne osi pilota povzročene s primarnim udarcem uteži ob pilot ter po odbojih uteži še s sekundarnim in terciarnim udarcem. Za vsakega od naštetih dogodkov so bile poiskane maksimalne vrednosti za vsa merilna mesta. Prav tako pa so bile po umiritvi sistema izvrednotene preostale oziroma trajne vrednosti specifičnih deformacij, ki so bile po prvem obtežnem primeru največje, pri ostalih šestih pa so bile bistveno manjše. Krivulje, ki povezujejo omenjene skupine maksimalnih vrednosti kažejo pričakovani trend upadanja vrednosti v smeri od vrha pilota proti nogi. Iz izmerjenih vrednosti so bile izvrednotene tudi največje vrednosti nateznih specifičnih deformacij, ki so posledica prehoda valovne fronte mimo posameznega senzorja. Ob upoštevanju elasticitetnega modula betona so bile izvrednotene normalne napetosti v betonu pilota vzdolž njegove osi. Na osnovi sprememb rezultante normalnih napetosti na območju med posameznimi merskimi mesti vzdolž pilota pa je bil ocenjen tudi potek rezultante strižnih napetosti oziroma specifičnega trenja ob plašču pilota. Ocena je bila narejena ob predpostavki konstantne debeline pilota. Rezultate meritev smo primerjali tudi z računalniško simulacijo napetostnega in deformacijskega stanja v pilotu in tleh, zato je bila neposredno ob pilotu izvedena tudi vrtina, ki je omogočila natančno klasifikacijo posameznih slojev zemljine in določitev njihovih mehanskih lastnosti. |