Magisterarbeit
Tadeja Vučko (Avtor), Saša Jazbec (Mentor)

Povzetek

Im Vordergrund der Magisterarbeit stehen die Theorie der multiplen Intelligenzen und deren Einfluss auf das Lehren und das Lernen. Der Psychologe Howard Gardner entwickelte die Theorie der multiplen Intelligenzen, die besagt, dass Menschen unterschiedliche Intelligenzen in verschiedenem Maße entwickeln (die linguistische, die logisch-mathematische, die visuell-räumliche, die musikalische, die körperlich-kinästhetische, die interpersonale, die intrapersonale und die naturalistische Intelligenz). Gardners Theorie wird aber auch stark kritisiert. Die Kritiker weisen darauf hin, dass die Theorie eine Zusammensetzung verschiedener schon vorhandenen Theorien sei und empirisch nicht nachprüfbar ist. Außerdem wird hinterfragt, ob es sich bei einer Leistung um eine Intelligenz oder um eine Fähigkeit, Begabung oder Talent handelt. Man bezweifelt auch Gardners Sicht der Korrelation zwischen den Intelligenzen und ist der Meinung, dass die Intelligenzen doch oft zusammenarbeiten. In Bezug auf das Schulwesen sei die MI Theorie auch nicht hilfreich, da das Wissen über die Intelligenzen dem Lernenden nicht hilft. Trotz der Kritik können aber die Erkenntnisse Gardners und anderer Pädagogen dabei helfen, die Unterrichtsabläufe den Fähigkeiten der Lernenden anzupassen. Im praktischen Teil dieser Arbeit werden die Unterrichtsabläufe für frühes Fremdsprachenlernen vom Standpunkt der MI bewertet. Die Analyse der Unterrichtsabläufe zeigt, dass auch im Falle der Zuordnung der einzelnen Aktivitäten anhand spezifischer Merkmale in Kategorien, man nicht mit Gewissheit sagen kann, dass eine der Intelligenzen bei einer Aktivität vereinzelt auftritt oder dass die Intelligenzen einander nicht beeinflussen. Offen bleibt auch die Frage, ob die Bezeichnung Intelligenzen angemessen ist, oder man doch eher von Fähigkeiten oder Begabungen sprechen sollte. Zusammenfassend lässt sich also sagen, dass man in Gardners MI Theorie Inhalte findet, die man beim Planen des Unterrichts berücksichtigen sollte. Die Lernenden unterscheiden sich, deshalb sollte der Lehrer die Aktivitäten so planen, dass er unterschiedliche Methoden einsetzt und so Lernende mit verschiedenen Fähigkeiten fördert.

Ključne besede

Magisterarbeiten;frühes fremdsprachenlernen;Deutsch in der 3. Klasse;Theorie der multiplen Intelligenzen;

Podatki

Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [T. Vučko]
UDK: 37.091.3:811.112.2'243(043.2)
COBISS: 23966472 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 849
Št. prenosov: 73
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: Didaktični postopki pri zgodnjem učenju nemščine kot tujega jezika iz perspektive teorije raznoterih inteligentnosti
Sekundarni povzetek: V ospredju magistrskega dela je teorija raznoterih inteligentnosti in njen vpliv na poučevanje in učenje. Cilj dela je, v okviru pouka nemščine v tretjem razredu osnovne šole najti področja, kjer lahko spodbujamo razvoj različnih inteligentnosti; nato predlagati aktivnosti in primerne metode in oblike poučevanja, s katerimi bi te inteligentnosti razvijali. In ne nazadnje kritično obravnavati teorijo raznoterih inteligentnosti in predstavljene aktivnosti. Teorijo raznoterih inteligentnosti je razvil psiholog Howard Gardner, ki se je ukvarjal s pojmom inteligence ter ugotavljal, da splošna inteligenca ne zajema vseh področij delovanja človeka. Po teoriji raznoterih inteligentnosti lahko človek v različnih merah razvija različne inteligentnosti (jezikovno, logično-matematično, prostorsko, glasbeno, telesno gibalno, medosebno, znotrajosebno in naravoslovno inteligentnost). Gardnerjeva teorija je predmet raziskovanja številnih strokovnjakov, vendar je največjega odziva deležna s strani pedagoških vrst. V tem delu so predstavljene tri kritike Gardnerjeve teorije. Prva je kritika psihologa Detlefa H. Rosta, ki teorijo vidi kot sestav že obstoječih teorij, ki je empirično nepreverljiv. Rost opozarja, da več vrst inteligentnosti pomeni tudi to, da se več ljudi lahko označi kot inteligentne. Sledi kritika psihologa Perryja D. Kleina, ki se ukvarja z uporabno psihologijo in izobraževanjem. Sprašuje se, ali kateri dosežek nujno kaže na inteligentnost ali sposobnost. Prav tako dvomi o Gardnerjevem pogledu na samostojno delovanje posameznih inteligentnosti in je mnenja, da te pogosto delujejo skupaj. O šolskem sistemu pa je mnenja, da poznavanje teorije raznoterih inteligenc ni nujno v pomoč učencu, saj so v ospredju sposobnosti in ne znanje, kako se nekaj naučiti. Zadnja je predstavljena Armstrongova kritika. Armstrong se ukvarja predvsem z vplivom teorije raznoterih inteligentnosti na poučevanje in šolski sistem. Tudi on izraža dvome glede pojmovanja inteligentnosti in jih primerja s sposobnostmi, talenti ali nadarjenostjo. Armstrong kljub zavedanju, da solidne raziskave o učinkovitosti Gardnerjeve teorije pri pouku ne obstajajo, še vedno poskuša najti načine in poti, kjer bi učencem s pomočjo teorije raznoterih inteligentnosti lahko pomagal. V praktičnem delu te naloge so predstavljeni didaktični postopki pri zgodnjem učenju nemščine kot tujega jezika. Postopki so analizirani z vidika teorije raznoterih inteligentnosti. Predstavljeni so primeri učnih enot za poučevanje nemščine kot drugega tujega jezika v 3. razredu osnovne šole. Opis poteka dela vsebuje informacije kot umeščenost teme v učni načrt, cilje učne ure, potrebne materiale in potek dela. Predstavljene aktivnosti so raznolike, tako da med njimi lažje najdemo takšne, ki nagovarjajo učence različnih inteligentnosti. Potrjeno je, da se z Gardnerjevo teorijo in njenim vplivom na šolski sistem ukvarja veliko strokovnjakov iz različnih področij. Čeprav do sedaj še ni empirično dokazano, je teorija raznoterih inteligentnosti v pomoč pri pouku. Iz raziskave je razvidno, da se psihologi in pedagogi strinjajo, da imajo ljudje različne sposobnosti, zaradi česar je učence potrebno obravnavati različno in k pouku pristopiti temu primerno. Če ugotovitve Gardnerja in drugih pedagogov tako pomagajo potek pouka prilagoditi učenčevim sposobnostim, potem je to dober razlog za implikacijo teorije v izobraževanju. Če povzamemo, učitelji lahko v Gardnerjevi teoriji najdemo vsebine, ki jih lahko upoštevamo pri načrtovanju pouka oz. te vsebine nam pomagajo osmisliti in strokovno utemeljiti določene pedagoško-didaktične aktivnosti pri zgodnjem pouku tujega jezika nemščine.
Sekundarne ključne besede: magistrska dela;zgodnje učenje tujega jezika;nemščina v tretjem razredu;teorija raznoterih inteligentnosti;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za germanistiko
Strani: II, 56 f.
ID: 10940082