Sekundarni povzetek: |
Nestabilnost pobočij, ki jih povzroča dež, predstavlja pomembno ogroženost v Švici, Sloveniji in drugod po Evropi. Ta prispevek je bil še posebej pripravljen za 12. Šukljetove dneve in prikazuje takšne plaziščne pojave v hribovitih območjih, kot tudi v nižinskih predelih v času med in po izjemnimi nalivnimi pogoji. Inštitut (in profesorji) za geotehniško inženirstvo pri švicarskem Zveznem inštitutu za tehnologijo (ETH Zürich) je bil več let vključen v projekte, ki so se ukvarjali z opisom lastnosti, monitoringom in modeliranjem obnašanja pobočij, zlasti v poroznem zrnastem mediju na širokih predelih nadmorskih višin v Švici. V prispevku je povezano delo doajena Šukljetovega dne z obravnavo nestabilnosti pobočij, tej pa sledi predstavitev treh primerov plazov ter razlaga njihovega odziva na sezonsko deževje. V dveh izmed teh treh primerov je prišlo do sprožitve malega zdrsa, za katera so bili preiskani sprožilni dejavniki, ki so predstavljeni v prispevku. Le-ti so se zgodili zaradi načina drenažnega delovanja v pobočju tako, da so se tla nasičila in zaradi tega je nastala obsežna možnostna nestabilnost tal. Preprosta stabilnostna analiza z uporabo mejnega ravnovesja in z izboljšavo zemeljskih parametrov za nezasičene zemljine je bila najdena funkcija, ki je dobra za pobočja, predvsem z zrnastim medijem. |