Mednarodnopravno varstvo gozdov

doktorska disertacija

Maša Kovič Dine (Avtor), Vasilka Sancin (Mentor), Mirjam Škrk (Član komisije za zagovor), Lučka Kajfež-Bogataj (Član komisije za zagovor)

Povzetek

Gozdovi, kot ponori ogljikovega dioksida igrajo pomembno vlogo pri naslavljanju podnebnih sprememb. Pretirana sečnja gozdov pa, poleg krčenja ključnih ponorov ogljikovega dioksida, dodatno prispeva k izpustom toplogrednih plinov. Gozdovi opravljajo še vrsto drugih ključnih funkcij pomembnih za ohranitev zemeljskega ekosistema od uravnavanja vodnih režimov, preprečevanja erozije tal do nudenja habitata za številne živalske in rastlinske vrste. Zaradi tega je ohranjanje gozdov in njihovo trajnostno upravljanje v skupnem interesu mednarodne skupnosti. Običajnopravno načelo prepovedi povzročanja škode že zahteva od držav, da varujejo svoje gozdove, tako da z njihovo sečnjo in upravljanjem ne povzročijo resne škode v okolju drugih držav. Vendar je v primeru podnebne funkcije gozdov izjemno težko, določiti mejo kdaj sečnja gozdov povzroči resno škodo v okolju drugih držav. Težave pri izvrševanju načela prepovedi povzročanja škode kažejo na potrebo po oblikovanju mednarodne konvencije, ki bi urejala trajnostno upravljanje gozdov. Pregled mednarodnopravnih globalnih dokumentov o varstvu gozdov, evropske ureditve in nekaterih pomembnejših nacionalnih dokumentov s področja varstva gozdov pokaže na pomanjkanje zavezujočih pravil mednarodnopravnega upravljanja gozdov. Na podlagi preučitve mednarodnopravnega varstva naravnih virov, čigar ohranjanje že ima značaj skupne skrbi človeštva disertacija predstavi tri skupne elemente tega koncepta ter potrdi hipotezo, da je tudi varstvo gozdov v skupni skrbi človeštva. S tem priznanjem olajšamo upravljanje gozdov na mednarodni ravni, saj iz koncepta skupne skrbi človeštva izhaja pet načel, ki jih morajo države spoštovati in ki jim nalagajo določene obveznosti: načelo prepovedi povzročanja škode, načelo trajnostnega razvoja in upravljanja, načelo mednarodnega sodelovanja, načelo medgeneracijskega sodelovanja in načelo sodelovanja med deležniki. Disertacija zaključi s predlogom okvirne konvencije o načelih za varovanje, ohranjanje in trajnostno upravljanje gozdov, ki bi vsebovala opredelitev uporabe teh načel izrecno za gozdove.

Ključne besede

gozdovi;ohranjanje;trajnostni razvoj;mednarodno pravo;zakonodaja;disertacije;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2018
Tipologija:	2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:	UL PF - Pravna fakulteta
Založnik:	[M. Kovič Dine]
UDK:	341:630*1(043.3)
COBISS:	16201553
Št. ogledov:	1413
Št. prenosov:	577
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	International legal protection of forests
Sekundarni povzetek:	Forests play an important role in addressing climate change as carbon dioxide sinks. On the contrary, deforestation not only contributes to the reduction of carbon dioxide sinks, but also to additional greenhouse gas emissions. Forests offer a number of other crucial functions vital for the conservation of the Earth%s ecosystem from regulating water regimes, preventing soil erosion to offering the habitats for numerous animal and plant species. For this reason, forest conservation and sustainable management is in the common interest of the international community. Customary law principle of preventing harm (no harm principle) requires from states to ensure that deforestation and their forest management does not cause serious harm in the environment of other states. However, considering the climate change preventive function of forests, it is extremely difficult to determine when deforestation results in serious harm in the environment of other states. These difficulties call for drafting of an international convention, that would address sustainable forest management. The overview of international documents, European regulation and some noteworthy national law documents in the field of forest protection, illustrate a lack of binding international law rules of forest management. Based on the analysis of the international legal protection of natural resources, conservation of which has already been recognized as a common concern of humankind, the dissertation presents three common elements of this concept and confirms the hypothesis that the protection of forests is also a common concern of humankind. This recognition facilitates forest management on the international level, as the concept of common concern of humankind calls for the respect of five principles and their corresponding obligations: no harm principle, principle of sustainable development and management, principle of international cooperation, principle of intergenerational cooperation and principle of multi-stakeholder cooperation. The dissertation concludes with a proposal for a framework convention on the principles for protection, conservation and sustainable management of forests, which would define how the above principles apply specifically to forests.
Sekundarne ključne besede:	forests;climate change;protection;common concern of humankind;no harm principle;sustainable development;international cooperation;intergenerational cooperation;multi-stakeholder cooperation;
Vrsta dela (COBISS):	Doktorsko delo/naloga
Študijski program:	0
Konec prepovedi (OpenAIRE):	1970-01-01
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Pravna fak.
Strani:	285 str.
ID:	10942518