prevrednotenje samoodločbe onkraj nacionalne suverenosti
Povzetek
Termin samoodločbe je zapisan v ustanovitvenih dokumentih večine državnih ustav ter mednarodnega prava, prav tako pa predstavlja sredstvo za legitimizacijo države ter nadnacionalnega reda. Točna definicija in njeni parametri pa so v resnici stvar debate, ne glede na to ali izhajajo iz logike notranjosti državniškega sistema ali iz logike njegove zunanjosti. Magistrsko delo najprej sledi “klasičnemu” pojmu samoodločbe v njegovi zgodovinski partikularnosti znotraj mednarodnega sistema, pri čemer poudari veliko napetost med samoodločbo in državno suverenostjo. Nakar se obrne h kritični politični teoriji, da bi izkopalo definicijo samoodločbe, pri kateri popusti poseben odnos samoodločbe z državnim sistemom in pojmom suverenosti. Takšno pojmovanje samoodločbe je za potrebe naloge poimenovano “rizomatično” in se nato uporabi pri analizi štirih primerov z namenom, da se pokaže, kako lahko tak pojem samoodločbe uporabimo za razumevanje možnosti, ki jih vzpostavljajo najnovejša politična gibanja. Temeljni argument magistrskega dela je, da ko jih razumemo v okvirju državnega sistema kot sedanjo ali prihodnjo “aktivno” pravico, se dejanja samoodločbe zreducirajo na normativni determinizem zgodovinsko kontingentnih odnosov sil, saj se bodisi ujamejo v pogoje obstoječih dejavnikov znotraj konstituiranega sistema bodisi njihovo uresničitev pogojuje učinkovitost sile, ki jo lahko izvršujejo, da bi izničili funkcije sistema, ki slonijo na obstoječih pravilih. Ko pa jo razumemo onkraj zaprte logike državnega sistema, lahko samoodločba pomeni izražanje neomejene konstituirajoče oblasti in kolektivne imaginacije, ki sprosti nove vektorje možnosti človeških političnih odnosov.
Ključne besede
Politične teorije;Državna ureditev;Kritična teorija;Magistrska dela;
Podatki
Jezik: |
Angleški jezik |
Leto izida: |
2018 |
Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
Organizacija: |
UL FDV - Fakulteta za družbene vede |
Založnik: |
[C. Smith] |
UDK: |
321.01(043) |
COBISS: |
35747421
|
Št. ogledov: |
1374 |
Št. prenosov: |
468 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Slovenski jezik |
Sekundarni naslov: |
Desiccated determinism |
Sekundarni povzetek: |
The notion of ‘self-determination’ is enshrined in the founding documents of international law and most state constitutions as a means of legitimating the current state and supranational order. However, its precise definition and parameters are the subject of debate—both when understood from within the logic of the state system and from outside it. This thesis situates the “classic” notion of self-determination within its particular historical position inside the international system, highlighting its deep tension with the norm of state sovereignty, before turning to critical political theory to unearth a definition of self-determination wherein its particular relationship to the state system and the total notion of sovereignty is relaxed. This conception of self-determination is, for the purposes of this thesis, termed ‘rhizomatic,’ and applied to four case studies to demonstrate how it might be used to understand the possibilities created by recent political movements. The primary argument of this thesis is that, when understood inside the state system as a present or future ‘active’ right, acts of determination reduce to the normative determinism of historically contingent relations of force because they are either resolved on the terms of existing actors within the constituted system or by the effectiveness of force they can exert to deny the system’s function based on its previous rules. However, when understood beyond the closed logic of the state system, self-determination can be taken to mean manifestations of boundless constitutive power and collective imagination that unleash new vectors of possibility for human political relations. |
Sekundarne ključne besede: |
Political theories;State system;Critical theory;Master's theses; |
Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
Študijski program: |
0 |
Konec prepovedi (OpenAIRE): |
1970-01-01 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Fak. za družbene vede |
Strani: |
80 str. |
ID: |
10943927 |