Spreminjanje pravnomočnih upravnih aktov

diplomsko delo

Tanja Kodre (Avtor), Janez Čebulj (Mentor)

Povzetek

Koncept pravnomočnosti upravnih aktov se je razvil iz teorije pravnomočnosti v civilnem pravdnem postopku. V civilnih pravdnih postopkih gre za sporna razmerja med strankami postopka, interes države pa je, da se ta sporna razmerja trajno in hitro razrešijo. Nasprotno je v upravnem postopku interes države lahko v nasprotju z interesi posameznika oziroma udeležene stranke v postopku. Priznane pravice ali pravne koristi posameznika lahko pridejo v konflikt z javnim interesom, kateremu daje država prednost in si zato pridržuje procesno možnost spreminjanja nastalih razmerij v javnem interesu. Smisel pravnomočnosti upravnih aktov je onemogočeno poseganje v že pridobljene pravice in pravne položaje stranke. Pravnomočnost je tako nujno potrebna za pravno varnost, vendar absolutna nespremenljivost ni cilj pravnomočnosti upravnih aktov, saj bi ta lahko tudi onemogočala uveljavljanje javnih interesov. Nespremenljivost upravnih aktov, pogojno imenovana pravnomočnost, ne izhaja iz načel sodne pravnomočnosti, iz katere se je sicer razvijala, ampak iz načel, oblikovanih skozi pomen javne uprave in njene vloge v urejanju javnih zadev. Predvsem gre za načela pravne varnosti, socialne in druge pravičnosti, ki narekujejo, da se ne posega v že vzpostavljene učinke upravnih aktov, če za to ni nujnih razlogov. Že pravnomočne upravne akte je tako mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti v primerih ter pod pogoji, kot to določa zakon.

Ključne besede

upravni akt;pravnomočnost;upravni postopek;upravni spor;izredno pravno sredstvo;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2016
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	EVRO-PF - Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici
Založnik:	[T. Kodre]
UDK:	342(043.2)
COBISS:	1024706673
Št. ogledov:	2327
Št. prenosov:	160
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	The concept of finality in administrative acts has evolved from the theory of civil procedure. In civil procedure the dispute is between the opposing parties and it is in the interest of the state that the dispute should be resolved permanently and quickly. Within administrative procedure, the interests of the state can be in contradiction with the interest of the involved party. The already recognized or granted rights and legal benefits can come in conflict with the collective interest, which is given the precedence by the state. The state is also reserving the procedural possibility of changing these legal relations that are in the collective interests. The main aim of the finality of administrative acts is to disable intervening in already gained rights and legal benefits of a party. Finality is in that sense a vital element of legal certainty. However, a complete unchangeability is not the aim for the administrative acts as it could prevent the implementation of collective interests. The unchangeability of administrative acts, also conditionally called finality, is not derived from the principles of judicial finality that was the basis for its evolution through the principles of public administration and the role they have in regulation of public matters. These are especially the principles of legal certainty, social and other justice that dictate not to encroach in already established effects of administrative acts if it is not for urgent reasons. The administrative acts that have reached finality can be nullified, made void or changed in the instances and under the conditions specified by statute.
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Evropska pravna fak.
Strani:	VI, 54 f.
ID:	10944401