Varstvo osebnih podatkov na svetovnem spletu

magistrsko delo

Daša Bertok (Avtor), Arne Mavčič (Mentor)

Povzetek

Z razvojem digitalne dobe, ki vključuje pojav široke uporabe interneta, družabnih omrežij, pametnih telefonov in aplikacij ter digitalizacijo praktično na vseh področij našega življenja, se je izjemno pospešil pretok informacij o posameznikih ter povečal obseg zbiranja osebnih podatkov. Uporabnikom spleta je lažje slediti, jih profilirati in te informacije uporabiti v različne namene. Evropska unija (v nadaljevanju EU) se je na nastale spremembe odzvala z reformo evropskega zakonodajnega okvira v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Na novo sprejeta Splošna uredba (EU) za varstvo osebnih podatkov naj bi zagotavljala poenoteno in usklajeno ukrepanje v vseh državah članicah ter med drugim okrepila pravice posameznikov. Prav tako je pomembno varstvo osebnih podatkov, ki se iznašajo v države zunaj EU. Evropska komisija oziroma informacijski pooblaščenec je v teh primerih dolžan proučiti, ali tretja država, v katero se iznašajo podatki iz EU, zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, ki je primerljivo z varstvom osebnih podatkov v EU. Ali država zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, je po ugotovitvah načeloma odvisno od pravne ureditve države na tem področju. Država je prav tako na podlagi doktrine o t. i. pozitivnih obveznostih dolžna zagotavljati pravico do informacijske zasebnosti v razmerju do drugih posameznikov ter zavezana, da vzpostavi pravično ravnovesje med konkurirajočimi interesi posameznika in javnosti ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Po drugi strani pa je pravica do informacijske zasebnosti omejena s pravicami drugih, najpogosteje s pravico do svobode izražanja. Tudi država oz. javna oblast je pravno omejena pri posegih v pravico do informacijske zasebnosti, razen v določenih primerih, npr. javne varnosti ali ekonomske blaginje države itd. Lahko pa se zgodi, da država posega v pravico do informacijske zasebnosti s tem, ko izvaja nadzor nad posamezniki iz drugih nezakonitih interesov. Po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) so lahko kršitve varstva osebnih podatkov, storjene z objavo na spletu, neprimerno hujše kot pri objavi v tiskanih medijih, saj so osebni podatki na spletu odprti bistveno širši javnosti in posledično bolj izpostavljeni zlorabam. Po podatkih Europola je internet eden od glavnih orodij organiziranega kriminala v Evropi. Kaznivim dejanjem, ki so storjena prek internetnega omrežja, pravimo kibernetska kriminaliteta. Kaznivo dejanje kraje identitete, storjeno v Sloveniji, se po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) prek organov pregona ne preganja v tako velikem številu, kot je to zaznati prek neformalnih prijav pri podjetju SI-CERT, ki beleži vse naznanjene omrežne incidente. Glavni razlog za to je najverjetneje v neučinkovitosti boja proti kibernetski kriminaliteti. Vse to kaže, da je na področju kibernetske kriminalitete veliko "temno polje", zato mora posameznik v prvi vrsti sam poskrbeti za varstvo svojih podatkov. Posamezniki se morda premalo zavedajo, koliko elektronskih sledi puščajo za seboj na svetovnem spletu in s kakšno lahkoto so ti podatki lahko zlorabljeni. EU je zelo dejavna v smeri varstva osebnih podatkov, saj je njen cilj vzpostaviti enotni digitalni trg.

Ključne besede

osebni podatki;varstvo podatkov;zasebnost;elektronski kriminal;Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov;Evropska unija;magistrske naloge;bolonjski program;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2017
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	EVRO-PF - Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici
Založnik:	[D. Bertok Volaš]
UDK:	351.755:004.056.53(043.2)
COBISS:	2053162422
Št. ogledov:	1
Št. prenosov:	1
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	With the development of the digital age, which includes the phenomenon of the widespread use of the internet, social networks, smart phones and applications and the digitalization of practically all the areas of our lives, the flow of information about individuals and the extent of personal data collection have extremely increased. It is easier to follow users, profile them and use this information for different purposes. The European Union (hereinafter EU) reacted to these changes with a reform of the European legislative frame concerning the protection of personal data. The newly adopted EU General Data Protection Regulation should ensure unified and coordinated action in all the member states and among others strengthen the rights of individuals. The protection of personal data, which is exported into countries outside the EU, is also important. In these cases, the European Commission or the Information Commissioner is responsible to analyse, whether the third country, to which the data from EU is exported, ensures suitable protection of personal data, which is comparable with the protection of personal data in the EU. Whether the country ensures such protection, depends according to the findings on the legal regulation of the country in this field. The country is based on the doctrine about the so called positive obligations obliged to ensure the right for informational privacy in relations to other individuals and bound to establish a fair balance between the competitive interests of individuals and the public with regards to all the circumstances of the case. On the other hand, the right for informational privacy is limited with the rights of others, mostly with the right to freedom of expression. The country or public administration is also limited in the course of interference with the right to informational privacy, except in certain cases, e.g. public safety or economic welfare of the country etc. However, it can happen that the country interferes with the right to informational safety when exercising control over individuals due to other unlawful interests. According to the case law of the European Court of Human Rights, violations of the protection of personal data, committed by publishing on the web, can be much worse than by publishing in print media, since personal data on the web is accessible to a significantly wider public and consequently more exposed to misuse. According to Europol, internet is one of the main tools of organized crime in Europe. Criminal offenses, committed over the internet network, are called cybercrime. The criminal act of identity theft, committed in Slovenia, is according to the Statistical Office of the Republic of Slovenia not persecuted in such an extent by law enforcement, as it is evident through informal reports by the company SI-CERT, which records all the reported network incidents. The main reason for this is probably the inefficiency of the fight against cybercrime. All this shows that there is a large "dark area" in the field of cybercrime; therefore, each individual has in the first place to take care of the protection of his own data. Individuals may lack awareness about the fact, how many traces they are leaving behind in the world web and how easily these data can be misused.
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Evropska pravna fak.
Komentar vira:	Mag. delo 2. stopnje bolonjskega študija; magistrski študijski program Pravo II. stopnje;
Strani:	XI, 161 str.
ID:	10951739