translations of culturally-specific elements and loanwords in Oscar Wilde's novel The picture of Dorian Gray
Denis Vagner (Avtor), Natalia Kaloh Vid (Mentor)

Povzetek

V magistrskem delu smo koncept posodabljanja prevodov raziskali z vidika prevajanja kulturno specifičnih izrazov in prevzetih besed v romanu Slika Doriana Graya, pri čemer smo analizirali prevodne odločitve v obeh slovenskih prevodih - prvi je roman prevedel Stanko Vurnik leta 1924, drugi prevod pa je pripravila Rapa Šuklje leta 1965. Cilj analize je bil ugotoviti ustreznost obeh slovenskih prevodov, stopnjo podomačitve oziroma potujitve v prevodih in pogostost izpustov. V teoretičnem delu je bila za pregled teoretičnih vsebin uporabljena deskriptivna metoda, analiza v empiričnem delu pa temelji na komparativni metodi, s katero smo ugotavljali ustreznost obeh slovenskih prevodov. Na podlagi analize smo ugotovili, da je bilo primerov pomensko neustreznega prevoda zelo malo in da sta oba prevajalca kulturno specifične izraze in prevzete besede praviloma uspešno prenesla v slovenski jezik.

Ključne besede

magistrska dela;posodabljanje prevodov;kulturnospecifični izrazi;prevzete besede;prevajalske strategije;Newmarkova klasifikacija prevajalskih strategij;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [D. Vagner]
UDK: 81'25'27:821.111-311.2=163.6=111(043.2)
COBISS: 24084488 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 559
Št. prenosov: 110
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Challenges and retranslations
Sekundarni povzetek: This master's thesis focuses on the research of retranslation based on translations of culturally-specific elements and loanwords in Oscar Wilde's novel The Picture of Dorian Gray. The novel was first translated into Slovene by Stanko Vurnik in 1924, while the second translation was made by Rapa Šuklje in 1965. The aim of the analysis is to evaluate the adequacy of both translations into Slovene, to define the level of domestication and foreignization and to establish the frequency of omissions. In the theoretical part of the thesis, a descriptive method was used, while the empirical part is based on a comparative method employed to establish the translations' adequacy. It was concluded that there were very few mistranslations in both Slovene translations and that both translators managed to successfully transfer the culturally-specific elements and loanwords into Slovene.
Sekundarne ključne besede: master theses;retranslations;culturally-specific elements;loanwords;translation strategies;Newmark's classification of translation strategies;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za prevodoslovje
Strani: II, 83 f.
ID: 10955834