Samomor kot pozna posledica zdravljenja raka v otroštvu

vsi trije primeri v Sloveniji

Borut Škodlar (Avtor), Berta Jereb (Avtor)

Povzetek

Pacienti po zdravljenju raka v otroštvu so glede samomorilnosti izrazito občutljiva skupina. Pri njih sta povišana tako razmišljanje o samomoru kot tudi dejanski samomor. V slovenskem prostoru sicer ne beležimo povišane stopnje samomora pri tej skupini pacientov. Od 1.647 pacientov, ki so bili v otroštvu zdravljeni za rakom, so zaradi samomora umrli trije. V pričujočem članku so predstavljeni vsi trije pacienti, ki so storili samomor. Iz podatkov, ki so nam na voljo, smo sklepali na sorodnosti in različnosti, ki so botrovale razvoju samomorilnosti pri vsakem od njih. Ugotovimo lahko, da je bilo kljub razlikam v poteku in zdravljenju bolezni skupno vsem trem pacientom to, da niso bili deležni polne strokovne psihološke pomoči, ki naj bi bila namenjena pacientom po zdravljenju raka v otroštvu. Razvoj dobre strokovne mreže na tem področju bi lahko omogočil vključitev večjega števila pacientov, da bi lahko spregovorili o svojih psihičnih težavah. S tem bi lahko pomembno prispevali k preprečevanju samomora pri tej ranljivi skupini pacientov.

Ključne besede

rak (medicina);otroštvo;posledice;bolniki;samomori;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2013
Tipologija:	1.04 - Strokovni članek
Organizacija:	OI - Onkološki inštitut Ljubljana
UDK:	616-006:616.89-008.441.44
COBISS:	1681531
ISSN:	1408-1741
Matična publikacija:	Onkologija
Št. ogledov:	2258
Št. prenosov:	551
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Suicide as a late consequence of cancer treatment in childhood. All three cases in Slovenia
Sekundarni povzetek:	Patients treated for childhood cancer are particularly vulnerable to suicide. There is increased suicidal ideation and a high incidence of suicide among them. In Slovenia, we have recorded no increase in the suicide rate in this group of patients. Out of 1,647 patients who were treated for cancer in childhood, only three died by suicide. The following article presents all three patients who committed suicide. With the help of the available data, we established the similarities and differences that contributed to the development of suicidal behaviour in each of these three patients. We can find that despite the differences in the course and treatment of the disease, all three patients had one thing in common: none of them received professional psychological help intended for patients after childhood cancer treatment. The development of a well-functioning professional network in this field would enable the inclusion of a larger number of patients, allowing them to speak out about their psychological problems. By doing so, we would contribute significantly to preventing suicide in this vulnerable group of patients.
URN:	URN:NBN:SI
Strani:	str. 147-148, 158
Letnik:	ǂLetn. ǂ17
Zvezek:	ǂšt. ǂ2
Čas izdaje:	dec. 2013
ID:	10956232