Vpliv poškodb po žledolomu na preživetje in okrevanje dreves

magistrsko delo

Jakob Pavlin (Avtor), Dušan Roženbergar (Mentor)

Povzetek

Tri vegetacijske sezone po žledolomu, ki je med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 prizadel obsežna območja slovenskih in hrvaških gozdov, smo v pretežno listnatih gozdovih analizirali odziv stoječega drevja na poškodbe po ujmi. V nabor smo vključili drevesa gorskega javorja, domačega kostanja, gradna ter bukve in delno manjši vzorec dreves velikega jesena in divje češnje. Ob 20 točkah smo na vsaki od štirih lokacij po Sloveniji analizirali 810 dreves. Ugotovili smo, da je bila mortaliteta med štirimi osrednjimi vrstami najvišja pri gradnu (12,6 %), najnižja pa pri gorskem javorju (2,0 %). Vsa odmrla drevesa so izgubila več kot 75 % krošnje. Gorski javor je epikormske poganjke pognal najgosteje med vsemi drevesnimi vrstami, najredkeje pa bukev. Najdaljše debelne poganjke smo v povprečju zabeležili pri velikem jesenu, sledil mu je gorski javor, najkrajši so bili pri gradnu in bukvi. Poganjki v krošnji so bili krajši od debelnih pri vseh šestih vrstah razen pri bukvi, kjer so bili v povprečju ti enako dolgi. Najdaljši so bili v povprečju pri gorskem javorju, najkrajši pri gradnu. Zabeležili smo le nekatere šibke korelacijske povezave med premerom drevesa, višino drevesa, naklonom in sestojno temeljnico ter dejavniki, ki so opisovali intenziteto odganjanja. Kot prioritetne osebke za sanitarni posek predlagamo prelomljena drevesa, povita drevesa in drevesa s potencialom za visoko kakovostno hlodovino.

Ključne besede

naravne motnje;mortaliteta;odganjanje;epikormski poganjki;odpornost;trdoživost;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2018
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:	[J. Pavlin]
UDK:	63042:63023(043.2)=163.6
COBISS:	5184422
Št. ogledov:	2744
Št. prenosov:	527
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Influence of ice storm damage on survivorship and recovery of trees
Sekundarni povzetek:	Three growing seasons after the 2014 ice storm event that caused extensive damage in large forest areas of Slovenia and Croatia, we measured the mortality rate and resprouting response of damaged trees in broadleaved forests. Analyses focused on sycamore maple, sweet chestnut, European beech and sessile oak, as well as a smaller sample of European ash and wild cherry. We analysed 810 trees across four locations scattered around Slovenian forests. The highest mortality rate among the four main tree species was sessile oak (12,6 %) while sycamore maple had the slowest rate (2,0 %). All trees that died over the three year period had more than 75 % of their crowns removed. Epicormic sprouting was the densest on sycamore maple trees, while beech had the lowest density of sprouts. European ash trees had the highest growth rate of bole sprouts, followed by sycamore maple, while sessile oak and beech had the slowest rate. Canopy sprouts grew slower than bole sprouts on all of six tree species except beech, where they had similar growth rates. Canopy sprouts had the highest growth rate for sycamore maple and the slowest rate for sessile oak. We found only a weak correlation between diameter, tree height, slope, stand basal area and variables describing epicormic sprouting intensity. The results suggest that snapped, severely bent, and trees with the potential for high quality timber should be marked as priority specimens for salvage logging, while other damaged trees should be left in the forest as they have high survival rates and capacity to rebuild their crowns.
Sekundarne ključne besede:	disturbances;mortality;sprouting;epicormic sprouts;resistence;resillience;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Študijski program:	0
Konec prepovedi (OpenAIRE):	1970-01-01
Komentar na gradivo:	Univ. Ljubljana, Biotehniška fak., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Strani:	VIII f., 61 f.
ID:	10959677