diplomsko delo
Alja Radež (Avtor), Marjetka Suhadolc (Mentor), Marjetka Suhadolc (Član komisije za zagovor), Mojca Narat (Član komisije za zagovor), Polona Jamnik (Član komisije za zagovor)

Povzetek

Uporaba antibiotikov v humani medicini in veterini množično narašča. Protimikrobna sredstva v okolje vstopajo dnevno iz najrazličnejših virov, in sicer s proizvodnjo, uporabo in odlaganjem odpadkov zdravil. Preko kanalizacijskega sistema, iztoka iz KČN, se razširjajo v vodno okolje. Pomemben vir so tudi izcedne vode iz živinorejskih obratov in iztoki iz gojišč rib. Z uporabo živinskih gnojil in blata KČN jih vnašamo na kmetijske površine, v tleh je njihov zadrževalni čas najdaljši. Usoda protimikrobnih sredstev in njihovih metabolitov v okolju je odvisna od njihovih kemijskih lastnosti in lastnosti okolja ter evolucijskih in ekoloških značilnosti bakterijskih populacij. Določajo jo trije pomembni procesi: adsorbcija, razgradnja in mobilnost v tleh in vodnem okolju. Bakterije odporne proti protimikrobnim sredstvom s horizontalnim genskim prenosom potencialno odpornih genov, genetskimi mutacijami in rekombinacijami vplivajo na pridobljeno okoljsko odpornost in pripomorejo k razvoju odpornih patogenih organizmov ter posledično zmanjšujejo učinkovitost zdravljenja s protimikrobnimi zdravili. Uporaba predhodno pravilno tretiranega gnoja in gnojevke pred nanosom na kmetijske površine je ključna za zmanjševanje tveganj, saj z ustreznim ravnanjem pred nanosom na kmetijsko površino lahko zmanjšamo ali popolnoma izničimo prisotnost nekaterih v veterini uporabljenih antibiotikov. Nadzor, ustrezne regulative in izobraževanje širše javnosti o preprečevanju vnosa antibiotikov humane in veterinarske uporabe v okolje so bistvenega pomena za zmanjševanje tveganja vplivov na ekološko zdravje, njihovo prisotnost v pitni vodi, rastlinski biomasi ter na splošno v prehranjevalni verigi.

Ključne besede

protimikrobna odpornost;okoljski vidik;antibiotiki;geni odporni proti protimikrobnim sredstvom;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik: [A. Radež]
UDK: 504.5:604.4:615.33:579.25/.26(043.2)
COBISS: 9065337 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 820
Št. prenosov: 371
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Environmental aspects of antimicrobial resistance
Sekundarni povzetek: The usage of antibiotics in human as well as in veterinary medicine has increased immensely. Antimicrobial substances enter the environment daily from various sources, be it production, usage or disposal of waste products. They reach the water environment through sewer systems, waste water treatment plant outlet, and from animal and fish farms outlets. Through the use of livestock fertilisers and sewage sludge they reach agricultural lands. In soil their retention time is the longest. The fate of antimicrobial substances and their metabolites in the environment depends on their chemical properties and environmental characteristics, and the evolutionary and ecological characteristics of bacterial populations. It is determined by three important processes: adsorbtion, degradation and transfer in soil and aquatic environment. Antimicrobial resistant bacteria through horizontal gene transfer, genetic mutations and recombinations are influencing environmental resistance and can also contribute to the development of resistant pathogenic organisms, subsequently reducing antimicrobial medication treatment effectivity. The usage of properly pretreated manure plays a key role in reducing or completely eradicating the presence of veterinary-used antibiotics. Control, appropriate regulation and education of the general public about the prevention of human and veterinary antibiotics' entry into the enviroment are crucial for reducing ecological health risks, antibiotic presence in drinking water, plant biomass and in the food chain in general.
Sekundarne ključne besede: antimicrobial resistance;environmental aspects;antibiotics;antimicrobial resistance genes;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Študij biotehnologije
Strani: VI, 21 str.
ID: 10959979