Dednopravne posledice načela nedeljivosti zaščitene kmetije

magistrsko diplomsko delo

Ema Papler (Avtor), Viktorija Žnidaršič (Mentor)

Povzetek

Dedovanje zaščitenih kmetij je v slovenski zakonodaji posebej urejeno, in sicer s specialnim predpisom, ki se od splošnega predpisa, ki ureja dedovanje, razlikuje predvsem po namenu ohranjanja tako fizične, kot ekonomske integritete zaščitenih kmetij. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev ureja zakonito in oporočno dedovanje ter razpolaganje posebej varovanih kmetij s posli inter vivos. V svojih splošnih določbah določa dve temeljni načeli, ki se skozi celotno zakonsko besedilo med seboj tesno prepletata. Gre za načelo nedeljivosti zaščitene kmetije ter načelo, da naj dedič kmetijo prevzame pod pogoji, ki ga preveč ne obremenjujejo. Slednje omogoča uresničevanje prvega, hkrati pa sta obe načeli skupaj temelj za nastanek dednopravnih posledic, katere se bistveno razlikujejo od dednopravnih posledic, ki nastopijo pri splošnem dedovanju. Poraja se vprašanje, ali obstoječa zakonska ureditev dedovanja zaščitenih kmetij posega v ustavno varovane človekove pravice in svoboščine. Po mnenju Ustavnega sodišča obstoječa zakonska ureditev ne predstavlja nedopustnega posega v 14. člen URS (načelo enakosti pred zakonom) in v 33. člen URS (pravico do zasebne lastnine), saj je omejevanje le-te določeno z namenom zagotavljanja ekonomske, socialne in ekološke funkcije lastnine. Zapustnikova svoboda razpolaganja s premoženjem mortis causa ni absolutna, v okviru dedovanja zaščitene kmetije pa je le-ta še bolj omejena, saj lahko zapustnik kmetijo zapusti načeloma zgolj eni osebi.

Ključne besede

dedovanje zaščitene kmetije;načelo nedeljivosti zaščitene kmetije;pripadnostni položaj;nujni delež;dedno pravo;zaščitene kmetije;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2018
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL PF - Pravna fakulteta
Založnik:	[E. Papler Ajdišek]
UDK:	347.65/.68(497.4)(043.2)
COBISS:	16369745
Št. ogledov:	1127
Št. prenosov:	260
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Inheritance consequences of protected farm indivisibility principle
Sekundarni povzetek:	In the Slovenian legislation, the inheritance of protected farms is specifically governed by a special act, which differs from the general Inheritance Act particularly due to its aim to preserve both the physical and economic integrity of protected farms. The Inheritance of Agricultural Holdings Act regulates intestate and testate succession as well as the disposition of specially protected farms inter vivos. The general provisions of the Act lay down two fundamental principles that closely intertwine throughout the legal text, i.e. the principle of the indivisibility of protected farms and the principle stating that the heir should take over the farm under conditions that are not overly burdensome. The latter enables the realisation of the first principle, while at the same time, both principles form the basis for inheritance consequences, which differ significantly from those arising in the general succession. A question arises as to whether the existing legislation concerning the inheritance of protected farms is without prejudice to constitutionally protected human rights and freedoms. According to the Constitutional Court, the current legislation does not constitute impermissible interference with Article 14 (the principle of equality before the law) and Article 33 of the Constitution of the Republic of Slovenia (URS), since its limitation is established with the aim of ensuring economic, social and ecological function of the property. The deceased person’s right to freely dispose of assets mortis causa is not absolute and is even further limited in the context of inheriting a protected farm as the deceased person can leave their farm only to one person.
Sekundarne ključne besede:	inheritance of protected farm;principle of the indivisibility of protected farm;entitlement position;obligatory share;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Študijski program:	0
Konec prepovedi (OpenAIRE):	1970-01-01
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Pravna fak.
Strani:	84 f.
ID:	10962184