Varščina za stroške v mednarodni trgovinski arbitraži

magistrsko diplomsko delo

Gašper Hajdu (Avtor), Aleš Galič (Mentor)

Povzetek

V mednarodni trgovinski arbitraži arbitražni senati ob koncu arbitražnega postopka alocirajo stroške postopka med stranke, pri čemer v večini primerov sledijo pravilu »loser pays«. Po tem pravilu mora neuspešna stranka povrniti stroške postopka nasprotni uspešni stranki. Stroški arbitraže so v primerjavi s sodnimi lahko zelo visoki, zato je strankam v interesu, da jim bodo v primeru uspeha dejansko tudi povrnjeni. Kadar se na začetku ali med arbitražnim postopkom pojavi utemeljen dvom o finančnem položaju tožnika oz. njegovi pripravljenosti za potencialno plačilo stroškov ob koncu postopka je smiselno, da se toženca ustrezno zavaruje. Toženec si lahko ustrezno zavarovanje zagotovi s tem, da zahteva varščino za stroške. Gre za začasni ukrep zavarovanja s katerim arbitražni senat tožniku odredi zagotovitev ustreznega zavarovanja za potencialno plačilo stroškov. Problematika varščine za stroške se v mednarodni trgovinski arbitraži pogosto pojavlja in je tema številnih razprav. Pojavljata se dve ključni vprašanji, in sicer, ali imajo arbitražni senati pristojnost za njeno odreditev in pod kakšni pogoji se lahko odredi. Odgovor na prvo vprašanje je potrebno poiskati v arbitražnih sporazumih, lex arbitri in institucionalnih pravilih, pri čemer je splošno sprejeto, da senati takšno pristojnost imajo. Na drugo vprašanje pa zaenkrat še ni jasnega odgovora, saj skoraj nobena arbitražna pravila ne določajo pogojev za njeno odreditev oz. so ti neustrezni. V praksi in teoriji so se pogoji sicer že izoblikovali, vendar za enkrat še niso poenoteni. Razvoj varščine za stroške bi se zato moral nadaljevati v smeri poenotenja in podrobnejše regulacije. Vseeno pa bo potrebno ohraniti določeno stopnjo diskrecije, saj je prav fleksibilnost ena izmed večjih prednosti arbitraže.

Ključne besede

mednarodna trgovinska arbitraža;začasni ukrepi;varščina za stroške;pristojnost;pogoji;magistrske diplomske naloge;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2018
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL PF - Pravna fakulteta
Založnik:	[G. Hajdu]
UDK:	347.9:347.72:341(043.2)
COBISS:	16396369
Št. ogledov:	819
Št. prenosov:	217
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	SECURITY FOR COSTS IN INTERNATIONAL COMMERCIAL ARBITRATION
Sekundarni povzetek:	In international commercial arbitration, the arbitral tribunals allocate the costs of the arbitration between the parties at the end of the proceedings. In doing so they generally follow the “loser pays” principle. According to this principle, the losing party has to bear the costs of the proceedings of the succeeding party. Contrary to the costs incurred in court, the costs of arbitration may be substantially higher. Hence, it is in the interest of the parties that these costs will be repaid in case they succeed in the proceedings. If there is doubt as to the claimant’s financial situation or its willingness to pay the potential cost award at the beginning or during the arbitration proceedings, it is appropriate for the respondent to be able to obtain adequate security. The respondent may obtain such security by requesting security for costs. An order for security for costs is a type of interim measure, allowing the arbitral tribunal to order the claimant to provide adequate security for the payment of the potential cost award. The issue of security for costs is often encountered in international commercial arbitration and is the subject of many debates. There are two key questions that have to be answered. Firstly, whether arbitral tribunals have the power to order security for costs and secondly, under which conditions security for costs may be ordered. It is widely accepted that arbitral tribunals have such power. On the other hand, none of the arbitration rules or laws govern the appropriate conditions under which security for costs may be ordered. While these conditions have developed in practice and in theory, they are not yet uniform. The development of security for costs should therefore strive towards unification and more detailed regulation. Nevertheless, a certain degree of discretion should be maintained, since flexibility is one of the major advantages of arbitration.
Sekundarne ključne besede:	international commercial arbitration;interim measures;security for costs;power;conditions;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Študijski program:	0
Konec prepovedi (OpenAIRE):	1970-01-01
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Pravna fak.
Strani:	IV, 29, VIII f.
ID:	10977444