Pokristjanjevanje pri Prešernu in Bevku

domoljubne prvine in vrednote v Prešernovi pesnitvi Krst pri Savici in Bevkovi povesti Umirajoči bog Triglav

Povzetek

Obe besedili sta nastali v prelomnih trenutkih slovenske zgodovine: Prešernova pesnitev v času nemške politične, gospodarske in kulturne nadvlade in porajanja zahtev po združeni Sloveniji, Bevkova povest pa v času italijanskega fašizma in okupacije Primorske. Na prvi pogled Prešernova visoka romantična poezija in Bevkova prejkone trivialna povest razen tematike poganstva in krščanstva nimata nič skupnega, vendar pa gre v obeh primerih za prikrito sporočilo, pogojeno s cenzurnimi postopki tedanje oblasti, za obsodbo nasilnih tujih oblastnikov, za pozive k narodni enotnosti, za poudarjanje domoljubne zavesti in za odnos do narave, ki kot najvišjo vrednoto vzpostavlja tostranstvo in ne onostranstvo. Pričujoča primerjava in interpretacija pa vidi v Bevkovi povesti tudi neposredno navezavo na Prešernovo pesnitev, in sicer kot njeno tematsko nadaljevanje, časovno prilagoditev in razlago.

Ključne besede

Kobarid;Umirajoči bog Triglav;domoljubna povest;narodna zavest;inkvizicija;simbolika;narava;religija;Triglav;Čedad;katoliška cerkev;staroverci;poganska vera;Krst pri Savici;romantična pesnitev;Prešeren;France;1800-1849;Bevk;1890-1970;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2017
Tipologija:	1.08 - Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Organizacija:	UNG - Univerza v Novi Gorici
UDK:	821.163.6.09
COBISS:	23978290
Št. ogledov:	2669
Št. prenosov:	0
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki: