magistrsko delo
Jure Fabjan (Avtor), Damjana Rozman (Mentor), Zvezdan Pirtošek (Komentor)

Povzetek

S staranjem prebivalstva postaja demenca vedno večji problem. Kar 70 %, od več kot 47 milijonov, primerov demence spada pod diagnozo Alzheimerjeve bolezni. Pod zgodnjo obliko Alzheimerjeve bolezni spada le od 1 % do 5 % vseh primerov. Za to obliko bolezni je značilna mendelska oblika dedovanja. Pri pozni obliki Alzheimerjeve bolezni je genetska komponenta šibkejša. Blaga kognitivna motnja je diagnoza, postavljena ljudem, ki imajo težave s kognicijo, vendar le-ti ne vplivajo na njihovo vsakdanje življenje. Ti ljudje imajo povišano tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Če oseba opaža zmanjšanje kognitivne zmogljivosti, vendar klinični testi ne kažejo upada, se osebo uvrsti pod diagnozo subjektivne kognitivne pritožbe. Tveganje, ki ga ta skupina ljudi nosi za razvoj demence, še vedno ni znano. Najdenih je bilo že več kot dvajset genov, ki verjetno vplivajo na tveganje za pojav pozne oblike Alzheimerjeve bolezni, od katerih je najmočnejšo povezavo imel gen z zapisom za apolipoprotein E (ApoE). Od treh alelov je alel ApoE E4 povezan s povečanjem tveganja za razvoj bolezni, pri čemer je tveganje pri heterozigotih ApoE E4/- kar 3-krat višje kot pri homozigotih ApoE E3/E3, pri homozigotih ApoE E4/E4 pa kar od 8 do 12-krat. V naši raziskavi smo si zadali dva cilja: I) določiti frekvence alelov ApoE pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo v Sloveniji in II) najti nove potencialne biološke označevalce v že obstoječih podatkovnih zbirkah, ki bi jih bilo možno uporabiti pri diagnosticiranju verjetne Alzheimerjeve bolezni. V raziskavi je sodelovalo 113 bolnikov, obravnavanih v ambulantah Centra za kognitivne motnje na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja, Nevrološke klinike, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Preiskovancem smo odvzeli kri, iz katere je bila izolirana DNA. Obenem smo zbrali tudi njihove klinične podatke. Zaradi prenizkega števila udeležencev s postavljeno diagnozo Alzheimerjeve bolezni, smo analizo opravili na bolnikih z diagnozami subjektivne kognitivne pritožbe, blage kognitivne motnje in kognitivnega upada. Tri skupine so se med seboj razlikovale v starosti in rezultatih testov kognicije, vendar ne v frekvencah genotipov in alelov ApoE. Genotipizirana populacija se po frekvencah genotipov ApoE statistično pomembno razlikuje od splošne evropske populacije Da bi našli nove potencialne biološke označevalce, smo zbrali že obstoječe asociacijske študije celotnega genoma, opravljene na populacijah bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Rezultate teh študij smo analizirali s pomočjo spletnega orodja Integratomics (http://genepark.mf.uni-lj.si/integratomics/home). Najvišji rezultat si je delilo trinajst odsekov genoma, v katerih se nahaja devetnajst genov. Ti so bili preverjeni na neodvisnih podatkih iz literature. Le sedem genov je bilo predhodno povezanih s povišanim tveganjem za pojav Alzheimerjeve bolezni. Zaradi nizkega števila udeležencev, frekvenc alelov ApoE pri bolnikih z verjetno Alzheimerjevo boleznijo ni bilo možno določiti. V prihodnosti bi morali analizo ponoviti z večjim vzorcem. V integratomski analizi smo dobili kandidatne gene, ki bi jih morali potrditi s pomočjo genotipizacije pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo in zdravih kontrolah. Zanimivo bi bilo tudi, da se v analizo vključi dodatne raziskave, ki niso asociacijske študije celotnega genoma.

Ključne besede

demenca;blaga kognitivna motnja;subjektivna kognitivna pritožba;apolipoprotein E;ApoE;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik: [J. Fabjan]
UDK: 616.892.3(043.2)
COBISS: 12216137 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 681
Št. prenosov: 92
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Biomarkers of probable Alzheimer’s disease
Sekundarni povzetek: Dementia is becoming ever-bigger problem as the population ages. 70 % of 47 million cases of dementia is attributed to Alzheimer’s disease. Early onset Alzheimer’s disease accounts for about 1 % to 5 % of all cases. This type of the disease is typicaly inherited in a mendelian fashion. The genetic component is much weaker in cases of late onset Alzheimer’s disease. People with mild cognitive impairment usually have troubles with cognition but these troubles do not affect their everyday life. People with this diagnosis carry a higher risk for the development of Alzheimer’s disease. If a person notices a decline in cognitive abilities, although the clinical tests do not show it, a person is diagnosed with subjective cognitive complaint. The risk for developing dementia that people with subjective cognitive complaint carry is still not known. More than 20 genes were already found to probably affect the risk of developing late onset Alzheimer’s disease. The apolipoprotein E (ApoE) gene had the strongest association. From the three alleles, ApoE E4 is associated with higher risk for Alzheimer’s disease, with 3 times higher risk in heterozygotes ApoE E4/- and 8 to 12 times higher risk in homozygotes ApoE E4/E4, compared to homozygotes ApoE E3/E3. In our project, we formed two goals: I) assigning the frequencies of ApoE alleles in Slovene population of patients with Alzheimer’s disease and II) finding new potential biomarkers in preexistent databases, which could be used for the diagnosis of possible Alzheimer’s disease. In the project, we included 113 patients, treated in the clinic of Center for cognitive impairments at the Department of neurology, University medical centre, Ljubljana. We took the blood from the patients and extracted from it the DNA. We also acquired their clinical data. Because of the low number of patients, diagnosed with Alzheimer’s disease, we performed the analysis on patients, diagnosed with subjective cognitive complaint, mild cognitive impairment and cognitive decline. The three groups differed in age and results of cognitive tests, but not in the frequencies of ApoE genotypes and alleles. The genotyped population differed with statistical significance from general European population in the frequencies of ApoE genotypes. To find new potential biomarkers, we collected preexisting genome wide association studies, performed on populations of Alzheimer’s disease patients. We analyzed the results of these studies using an online tool Integratomics (http://genepark.mf.uni-lj.si/integratomics/home). The 13 regions, which shared the highest score, contained 19 genes. These were further verified in independent literature data. Of the 19 genes, only seven were described beforehand to have an association with the risk of Alzheimer’s disease. Because of a low number of participants, it was not possible to assess the frequencies of ApoE alleles in patients with Alzheimer’s disease. In the future, we would need to repeat the analysis with a higher number of participants. The integratomic analysis resulted in a list of candidate genes, which should be verified in a follow up, consisting of a genotyping of patients with Alzheimer’s disease and healthy controls. It would also be interesting to include additional non-genome wide association studies in the analysis.
Sekundarne ključne besede: dementia;
Vrsta datoteke: application/pdf
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Skupni interdisciplinarni program druge stopnje Kognitivna znanost, v sodelovanju z Universität Wien, Univerzita Komenského v Bratislave in Eötvös Loránd Tudományegyetem
Strani: 36 str., [1] str. pril.
ID: 10990572