magistrska naloga
Maruša Kuret (Avtor), Gregor Perko (Mentor), Jože Vogrinc (Mentor)

Povzetek

V magistrski nalogi smo preučevali pojav in prikaz različnih sociolektov v sodobnem francoskem filmu. Filmski medij je eden najbolj vplivnih množičnih medijev in kot tak pomemben prenašalec družbenih, kulturnih in političnih idej ter bistven pri reprezentaciji različnih družbenih in jezikovnih skupnosti. Jezikovno izražanje v družbi ni enotno, kar se kaže tudi v sociolektu, ki predstavlja tipičen govor določene družbene skupine. Raziskava se je osredotočala na sociolekte, prisotne v filmih, ter na to, kako gledalčevo dojemanje vpliva na nestandardni govor, ki ga uporablja kateri od likov. Pri raziskavi smo uporabili korpus osmih filmov iz obdobja 2000-2017: štiri popularne in štiri nagrajene filme. Izkazalo se je, da komercialni filmi zaradi svoje dostopnosti širši množici uporabljajo veliko bolj standarden jezik, ki torej tako v filmih kot v resničnem življenju predstavlja nevtralno, neopazno obliko govora. Predvsem komercialni filmi veliko bolj upoštevajo standardno obliko francoščine, kar pomeni, da so občasni odmiki od norme, ki jo predstavlja nestandardni jezik, uporabljeni predvsem za slogovne in komične učinke, medtem ko so v umetniških filmih nestandardne zvrsti pogosteje uporabljene in v prikazu bolj niansirane. Filmi, ki vsebujejo nestandardne sociolekte, so manj gledani, pri čemer je to izraz jezikovne družbene ideologije, ki daje prednost standardnemu jeziku, ki naj bi bil širše razumljiv. Pomanjkanje reprezentacije ostalih sociolektov posledično pomeni, da ti v družbi ne dobijo možnosti ponovne ocenitve in še naprej nosijo družbeno stigmo. Govor v filmu torej prikazuje fikcijsko stanje in ne dejanske realne uporabe, pri čemer je vseeno pomemben kot pokazatelj trenutnih jezikovnih ideologij v družbi in hierarhije sociolektov.

Ključne besede

sociolekti;sociolingvistika;film;francoski film;jezik v filmu;jezikovne ideologije;francoščina;magistrska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [M. Kuret]
UDK: 811.133.1'276.1:791(043.2)
COBISS: 67674978 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 574
Št. prenosov: 223
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: ǂLa ǂré[!]présentation des sociolectes dans le cinéma français contemporain
Sekundarni povzetek: This thesis addresses the issue of language use, in particular sociolects and their representation in contemporary French cinema. Cinema is one of the most influential forms of mass media and because of that, it has an important role in the transmission of social, cultural and political ideas as well as the representation of different social and language communities. Language is not a unified concept in society, but consists of many variations, like sociolects, which represent the typical speech of a certain social group. In this research we used a corpus of eight films from the period 2000-2017: four mainstream and four award-winning films. The study focussed on which sociolects were present in the films, in what way, and what effect the character's language use had on viewers' perception of them. Commercial films have shown that because of their accessibility to the wider public, they use a much more standard language, which means that any deviations are mainly used for style and effect. The standard language, therefore, both in films and in real life represents a neutral, inconspicuous form of speech. On the other hand, the occasional use of non-standard language in popular films means a deviation from the neutral state, whereas in the art films the variations are more frequent and nuanced. Films containing non-standard sociolects are less popular amongst wider audiences, which is an expression of linguistic social ideology that favours the use of normative, standard language in the media. The lack of representation of other sociolects consequently means that they do not get the opportunity to reassess their value and continue to bear a social stigma. The speech in the films therefore shows a fictional state and not the actual real use, but it is nevertheless an important indicator of the current language ideologies in society as well as the hierarchy of sociolects.
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za romanske jezike in književnosti in Oddelek za sociologijo
Strani: 109 f.
ID: 11029327
Priporočena dela:
, analiza filma skozi narativno teorijo in feministično teorijo filma
, literarni nastop študentov predmeta Kreativno pisanje
, doktorska disertacija