master's thesis
Petra Grdadolnik (Avtor), Katja Plemenitaš (Mentor), Melita Kukovec (Mentor)

Povzetek

Reading is a very important part of our lives. As children, we encounter reading through picture books, and later we reach for more demanding texts. The child is becoming literate at reading, which is very important, and reading can also be a starting point for socializing - parents reading together with their children, socializing in book clubs, reading for a reading badge, etc. By reading, children do not only become proficient in reading, but they enrich their speaking skills. Speech, develop their imagination, gain a new source of information, become more versatile and more easily manage different situations. In all this, we should not forget that reading must always be a fun activity, not a constraint or exertion for a child or a student, and that motivation for reading is extremely important. In the master's thesis, I want to highlight the characteristics of reading and reading comprehension, by doing a more detailed analysis of the parts of course books that are designed to develop reading skills, and analyzing the survey, which will reflect students' view of reading comprehension in elementary school.

Ključne besede

master theses;reading;reading comprehension;reading literacy;course books;

Podatki

Jezik: Angleški jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [P. Grdadolnik]
UDK: 811.111:028(043.2)
COBISS: 24555784 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 683
Št. prenosov: 78
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: Razvijanje bralnega razumevanja v angleških učbenikih za 7., 8. in 9. razred v slovenskih osnovnih šolah
Sekundarni povzetek: Branje je zelo pomemben del našega življenja. Kot otroci se srečamo z branjem slikanice, kasneje posegamo po zahtevnejših besedilih. Otrok se ob branju opismenjuje, kar je zelo pomembno, branje lahko predstavlja izhodišče za druženje - starši berejo skupaj s svojim otrokom, druženje v knjižnih klubih, pripovedovanje za bralno značko itd. Z branjem otrok ne usvoji samo bralne pismenosti, temveč bogati svoj govor, razvija domišljijo, pridobiva nov vir informacij, je bolj razgledan in lažje obvladuje različne okoliščine itd. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da mora biti branje vedno zabava in ne prisila ali napor za otroka ali učenca, pri čemer je pomembna motivacija za branje. V magistrskem delu želim izpostaviti značilnosti branja in bralnega razumevanja, podrobnejšo analizo učbeniških gradiv, ki so namenjena razvijanju bralnih zmožnosti in analizo ankete, ki bo odražala pogled učencev na bralno razumevanje v zadnjem triletju osnovne šole. Branje je aktivna zmožnost, ki vključuje ugibanje, predvidevanje, preverjanje in postavljanje vprašanj, in je tesno povezana z drugimi razvojnimi spretnostmi - pozornost, spomin, jezik, motivacija itd. Prav tako je aktivnost, za katero ne potrebujemo veliko pripomočkov, le primerno besedilo in gradivo, s katerim si lahko pomagamo do določenih informacij (slovarji, enciklopedije itd.). Primerna besedila lahko najdemo tudi v učbenikih. Branje je povezano z drugimi zmožnostmi, predvsem poslušanjem in pisanjem. Večina učbenikov ima priložene posnetke, s pomočjo katerih lahko učenci slišijo izgovarjavo težjih besed in besednih zvez. Beremo različna besedila, od literarnih besedil (lirska, epska in dramska) do receptov, časopisnih člankov, odločb, katalogov, navodil itd. Večinoma beremo zaradi dveh razlogov za užitek (kot sprostitev, da se dodatno izobražujemo itd.) ali ker želimo poiskati določeno informacijo. Bralne učne strategije so razdeljene glede na časovni kriterij, torej v katerem delu učnega procesa jih učenec uporablja. Razdelili smo jih na strategije pred branjem, med branjem in po branju. Strategije pred branjem aktivirajo predznanje, z njimi določimo namen branja in spoznavamo, kako je besedilo zgrajeno, ter predvidevamo tok dogajanja in vsebino. S strategijami med branjem dopolnjujemo manjkajoče podatke, določamo zaporedje dogodkov, označujemo nove informacije in izpisujemo bistvene informacije. S pomočjo strategij po branju odgovarjamo na vprašanja učitelja in prav tako na lastna vprašanja, določamo katere informacije so bistvene, povzemamo vsebino, kritično ovrednotimo besedilo, se naučimo branja grafičnih sporočil in razvijamo besedišče. Bralno razumevanje pomeni branje besedila in razumevanje le-tega. Razumevanje kažemo z iskanjem ustreznih informacij v besedilu. Dobri bralci so uspešni v razumevanju besedila - uporabljajo splošno znanje, ki ga posedujejo, povezujejo besedila z drugimi gradivi, ki so jih že prebrali, imajo bogat besedni zaklad itd. Obstajajo pa tudi razlogi, zakaj bralec ni uspešen pri bralnem razumevanju - nekateri berejo počasi, vendar ne razumejo bistva besedila; drugi berejo hitro in razumejo bistvo besedila, ne znajo pa poiskati ključnih informacij; na naše razumevanje lahko vplivajo tudi lastne izkušnje, ideje in znanje, ki ga imamo; stil pisanja avtorja besedila je prav tako pomemben za razumevanje. Podrobneje so predstavljeni različni tipi nalog, povezani z razvijanjem bralnih zmožnosti. Naloge dopolnjevanja besedila z besedami ali besednimi zvezami, naloge kratkih odgovorov, izbirni tip nalog, alternativni tip ter naloge povezovanja in razvrščanja. V empiričnem delu so uporabljene kvantitativna in kvalitativna metoda raziskovanja za izbrane učbenike, komparativna metoda za primerjavo izbranih učbenikov, eksperimentalna metoda za analizo ankete, ki so jo izpolnili učenci 7., 8. in 9. razredov petih osnovnih šolah po Sloveniji, ter metoda analize in sinteze za podajanje ugotovitev.
Sekundarne ključne besede: magistrska dela;branje;bralno razumevanje;bralna pismenost;učbeniki;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za anglistiko in amerikanistiko
Strani: 127 f.
ID: 11129422